OFF smrtne kazni
Poslanci izraelskega parlamenta so sprejeli zakon, ki vojaška sodišča pooblašča, da državljanom, obsojenim zaradi protiizraelskih napadov, izreče smrtno kazen z obešanjem. Pri tem je zakon formuliran na način, da targetira zgolj Palestince na Zahodnem bregu, medtem ko ista kazen za naseljence na okupiranem območju Palestine ne velja. Za zakon je glasovalo 62 poslancev, vključno s predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem, proti je glasovalo 48 poslancev, le eden pa se je glasovanja vzdržal. Zakon stopi v veljavo čez 30 dni. V skladu z novim zakonom je postala smrtna kazen z obešanjem privzeta kazen za vse Palestince na okupiranem Zahodnem bregu, ki so, kot navajajo sionisti, izvedli teroristične napade, usmerjene v uničenje Izraela ali prebivalcev na okupiranem ozemlju. Poleg tega predvideva, da je usmrtitev izvedena v 90 dneh od izreka sodbe, z možnostjo odložitve pod neopredeljenimi posebnimi pogoji.
Odporniška skupina Hezbolah je izvedla obsežne povračilne napade proti izraelski vojski, ki je včeraj začela s širitvijo vojaške invazije v južnem Libanonu. Največ napadov so izvedli med mestoma Ajtarun in Ajnata, v slednjem je Hezbolah skupno izvedel devet operacij. Med drugim so bombardirali, raketirali in streljali na zbirališča izraelskih vojakov in njihova oklepna vozila. Po poročanju libanonske nacionalne tiskovne agencije je izraelska vojska v dronskem napadu blizu mesta Tir ubila dva človeka in v Derikifi ubila še dva. Od včerajšnje širitve izraelske invazije v južnem Libanonu je sionistična vojska prav tako ubila tri indonezijske mirovnike Začasnih sil Združenih narodov v Libanonu, krajše UNIFIL. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je kasneje sporočil, da nameravajo vzpostaviti varovalni pas v južnem Libanonu vse do reke Litani. Pri tem izpostavlja, da 600.000 ljudem, ki so bili prisiljeno evakuirani, ne bodo dovolili povratka nazaj na izseljena območja in da bodo porušili vse hiše ob južni meji.
Imperialistična naveza Združenih držav Amerike in Izraela nadaljuje z napadi na Iran. Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars sta vojski izvedli več zračnih napadov v provinci Isfahan. Prav tako so napadli Teheran in mesto Zanjan na severozahodu države. Iranske sile so medtem aretirale 54 ljudi zaradi suma posredovanja informacij Izraelu ali načrtovanja napadov na Iran. Kot so sporočili z iranskega ministrstva za obveščevalne dejavnosti, 41 ljudi sumijo fotografiranja tarč, ki so jih napadle ZDA in Izrael, in pošiljanja teh fotografij v »medijski sedež sionističnega režima«.
Čilska vlada je začasno suspendirala odlok prejšnje vlade Gabriela Borica, ki omogoča migrantom, ki so mejo prečkali na nepooblaščenih mejnih prehodih, da se prostovoljno registrirajo in pridobijo status, ki jim omogoča zakonito bivanje v državi. Vodja nacionalne migracijske službe Frank Sauerbaum je odločitev utemeljil s tem, da je 6000 migrantov, ki so se registrirali, storilo že kakšno kaznivo dejanje. Zamrznitev odloka bo sicer prizadela 182.000 oseb, ki so se prijavile za pridobitev statusa. Predsednik José Antonio Kast je predsedniški stolček prevzel 11. marca in od takrat je začel uresničevati svojo antimigrantsko politiko, ki jo je obljubljal v predvolilnem času.
Na Haitiju v bližini Petite-Riviere regije Artibonite so oborožene tolpe izvedle več napadov, v katerih so ubile vsaj 70 ljudi in ranile približno 30. Število smrtnih žrtev in ranjenih je sporočila organizacija za človekove pravice Defenseurs Plus, medtem ko je policija sporočila veliko nižjo oceno, navedli so namreč 16 umorjenih in 10 poškodovanih. Člani tolp so napadali v ruralnem predelu regije in pri tem zažgali približno 50 hiš. Po navedbah haitijske policije so odposlali tri oklepna vozila, vendar so ta počasneje dosegla svoj cilj, saj so člani tolp prej izkopali jame na cestah. V prestolnici Port-au-Prince delujeta predvsem dve tolpi, Gran Grif in Viv Ansanm, odgovornosti za napad sicer ni prevzela nobena od njiju. Po oceni Združenih narodov je od leta 2021 zaradi vse večjega nasilja oboroženih tolp umrlo približno 20.000 ljudi.
Faustin-Archange Touadera je že tretjič zapored zaprisegel v prestolnici Bangui kot predsednik Srednjeafriške republike. Predsedniške volitve v državi so potekale decembra lani, na katerih je Touadera slavil s približno 78-odstotki glasov. Na predsedniškem položaju je že od leta 2016, možnost za kandidiranje za tretji zaporedni mandat pa mu je omogočila ustavna sprememba glede omejitve mandatov, ki so jo državljani podprli na referendumu leta 2023. Odpravili so omejitev števila predsedniških mandatov in podaljšali mandat na pet let. Zaprisege so se udeležili tudi burundijski predsednik in predsednik Afriške unije Evariste Ndayishimiye ter predsedniki Konga, Gabona in Komorov.
Španski minister za pravosodje Félix Bolaños, predsednik španske škofovske konference Luis Argüello in varuh človekovih pravic Ángel Gabilondo so podpisali sporazum, ki uvaja sistem odškodnin za žrtve spolnih zlorab znotraj Cerkve. Skladno s sporazumom imajo sedaj te možnost zahtevati simbolično in materialno odškodnino. To vključuje finančno odškodnino, kompenzacijo za stroške zdravljenja za trajne fizične in psihološke posledice, izrekanje uradnega opravičila ter omogočanje zdravstvene in psihološke pomoči. Urad varuha človekovih pravic bo ustvaril nov oddelek za obravnavo posameznih zahtevkov, kjer bodo odločali, ocenjevali in predlagali primerna nadomestila, medtem ko bo Cerkev ta nadomestila potem plačala. Državljani bodo svoj zahtevek lahko vložili tudi za primere, ki so zastareli ali v katerih je storilec spolnega nasilja že preminil. Sistem bo od 15. aprila deloval eno leto z možnostjo podaljšanja za dodatno leto. Sporazum so prvič naznanili januarja.
Po podatkih inštituta za raziskovanje korupcije Kareja je policija na dan lokalnih volitev v Srbiji zakonito postopala le v devetih od 46 zabeleženih fizičnih obračunov. Navajajo, da je poleg tega v petih primerih ravnala protizakonito, v 14 primerih se sploh niso odzvali, za sklepanje glede 18 preostalih primerov pa ima inštitut premalo podatkov. Policija je skupno pridržala 12 ljudi in podala eno kazensko ovadbo. Na inštitutu izpostavljajo, da so policisti nasilje izvajali predvsem nad državljani in študenti, v dveh primerih nad predstavniki opozicije in v dveh primerih nad člane Vučićeve Srbske napredne stranke. Policija se po drugi strani ni odzvala na hude primere nasilja in fizičnih obračunov, ki so se zgodili v Bajini Bašti, Boru, Knjaževcu in Kuli.
Koalicija predstavnikov več civilnodružbenih iniciativ, nevladnih organizacij in strokovnjakov je na novinarski konferenci pred ministrstvom za okolje, podnebje in energijo opozorila na pomanjkljivosti pri projektu ljubljanske sežigalnice. Arhitekt Arne Vehovar je opozoril na pomen transparentnosti projekta v luči nedavno izteklega roka za prijavo na razpis ministrstva za izbiro izvajalcev gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Poudarja, da morajo vsi nadaljnji postopki zakonsko vključevati tudi javno razpravo. Na konferenci so opozorili, da je trenutna investicija v projekt ocenjena na 300 milijonov evrov, vendar širša javnost nima celotnega vpogleda v vse stroške projekta. V koaliciji sicer opozarjajo tudi na okoljsko problematiko izgradnje sežigalnice, saj naj bi ta še dodatno obremenila in onesnažila zrak in povečala koncentracijo delcev PM10 in PM2,5. Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci nato napovedal, da bo mestni svet razpisal posvetovalni referendum glede gradnje sežigalnice.
Dodaj komentar
Komentiraj