Alamut pod bombami
Poteka tretji dan ameriško-izraelskega napada na Iran. Iranski ajatola Ali Hamenej je mrtev. Ameriška mornarica in vojska sta na zadnji februarski dan iz Perzijskega zaliva in baz v zavezniških državah Bližnjega vzhoda začeli raketirati iransko ozemlje. Izraelska vojska je poleg raket nad Iran poslala vojaška letala. Kmalu po začetku napada je izraelska vojska raketirala rezidenco in tako uspešno izvedla atentat na ajatolo. Ciljali so tudi urad iranskega predsednika Masuda Pezeškjana. Po kratkem obdobju zanikanja je iranska državna televizija v nedeljo zjutraj smrt ajatole potrdila. Do zdaj sta obe agresorski vojski bombardirali več kot 2000 tarč, največ v Teheranu in njegovi okolici. Prvi dan imperialistične vojne sta vojski Združenih držav in njenega protektorata Izraela zbombardirali dekliško šolo v Minabu in pri tem ubili najmanj 153 ljudi. Tretji dan so ameriške rakete zadele iranski jedrski obrat v Natanzu.
Iranska vojska v odziv na ameriško-izraelski napad raketira Izrael in ozemlja bližnjevzhodnih držav, kjer imajo Združene države Amerike svoje vojaške baze. Na udaru so Bahrajn, Irak, Jordanija, Kuvajt, Oman, Katar, Saudova Arabija in Združeni arabski emirati. Iran je protinapad izvedel tudi v sionistični tvorbi, kjer je napadel zlasti Tel Aviv, Zahodni Jeruzalem in Beršebo. Saudska državna televizija poroča, da je iranski dronski napad poškodoval rafinerijo Ras Tanura. Iranske rakete so med drugim zadele tudi letališče v Abu Dabiju. Izpostavljene države so svoje zračne prostore vsaj delno zaprle. Po poročilu ameriške vlade je iranski vojski uspelo ubiti pet ameriških vojakov.
Evropske države so se ob začetku napada pritožile, da jih agresorska stran o svoji nameri ni predhodno obvestila. Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija so že napovedale, da bodo sodelovale z Združenimi državami. Združeno kraljestvo je ameriški vojski v uporabo prepustilo svojo letalsko bazo na Cipru. Francija je v regijo napotila letalonosilko.
Ameriška in izraelska vojska sta napad začeli en teden po ponovnem začetku protestov na univerzah v Iranu. Tako se nadaljujejo konec decembra začeti protesti, katerih neposredni povod je bila inflacija. V diaspori prevladuje podpora vrnitvi monarhije z Rezo Pahlavijem kot šahom. Z uporabo monarhističnih simbolov, kot je zastava s soncem in levom, je obnovitev monarhije podprl vsaj del protestnikov v Iranu. Medtem so v Omanu in Švici od začetka minulega meseca potekala pogajanja o grožnjah z napadom, ki jih ameriški predsednik Donald Trump ponavlja od začetka prvega vala protestov, in o iranskem jedrskem in raketnem programu. Ameriška stran je od Irana v zameno za pakt o nenapadanju zahtevala ustavitev bogatenja urana za tri leta, omejitev bogatenja urana na 1,5 odstotka po izteku tega obdobja in odvoz vsega urana, ki je bil že obogaten čez to omejitev, v nevtralno državo. Iran bi se moral po ameriških zahtevah zavezati tudi, da ne bo prvi uporabljal raket in da ne bo dobavljal orožja zavezniškim odporniškim skupinam. Iranska stran je zavračala predvsem vojaški del ameriških pogojev.
Profesor na mednarodnem inštitutu za socialno zgodovino v Amsterdamu Touraj Atabaki ocenjuje, da je vse to prispevalo k ameriški odločitvi za napad.
Izjava
Raketiranje vseh ameriških položajev in zaveznikov na Bližnjem vzhodu je po oceni sogovornika preživetvena strategija Islamske republike po atentatu na Hameneja, s katero njeno poveljstvo upa na izsiljevanje premirja.
Izjava
Poleg atentata na Alija Hameneja prvi dan napada je iranska državna televizija danes potrdila srmti štirih poveljnikov Iranske revolucionarne garde. Zaradi centralizacije oblasti okrog posameznikov v Iranu ima po mnenju sogovornika atentat na ajatolo lahko za Islamsko republiko uničujoče posledice.
Izjava
Ali Hamenej je funkcijo vrhovnega voditelja Irana opravljal od leta 1989. Po smrti ajatole ga nadomesti začasni tranzicijski komite treh predstavnikov – ajatola Alireza Arafi iz iranskega sveta varuhov, iranski predsednik Masud Pezeškjan in vrhovni sodnik Golam Hosejn Mousini Idžej. V skladu s 111. členom iranske ustave bo prehodni svet upravljal državo, dokler 88-članski odbor, imenovan Skupščina strokovnjakov, ne izbere novega vrhovnega voditelja. Zakaj v nasprotju s trditvami vlade o nemoteni kontinuiteti institucij sam meni, da je bilo njihovo delovanje preveč odvisno od Hameneja, pojasni Atabaki.
Izjava
Po atentatu se je več deset tisoč ljudi udeležilo žalnega shoda na ulicah Teherana. Medtem mediji iranske diaspore poročajo tudi o praznovanjih monarhističnih protestnikov. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je namen napada sprememba režima, in ocenil, da bo ameriški in izraelski vojski to vzelo en mesec. Sprememba bi lahko ob izostanku kopenske invazije, ki je Trump ne napoveduje, potekala tudi po modelu ameriškega napada na Venezuelo, ko se je vladajoča stranka po ugrabitvi predsednika Nicolása Madura prilagodila ameriškim zahtevam glede izvoza nafte in privatizacije naftne industrije. Glede na analizo sogovornika bi obliko nove vlade ob morebitnem padcu Islamske republike določilo protestno gibanje.
Izjava
Izraelska vojska zdaj bombardira še Bejrut, potem ko je libanonsko antisionistično gibanje Hezbolah v odziv na raketiranje Irana izstrelilo rakete proti izstrelišču izraelske zračne obrambe v Hajfi. Hezbolah je izvedel še kamikaze napad z dronom na britansko vojaško bazo na Cipru v odziv na britansko sodelovanje z Združenimi državami.
Koalicija odporniških gibanj v različnih državah Bližnjega vzhoda, v medijih znana pod skupnim imenom Os odpora, med katerimi sta v odzivu zavezništva na genocid v Gazi večjo vlogo igrala libanonski Hezbolah in jemenski Ansar Alah, se zanaša na finančno in orožarsko pomoč Irana. V primeru spremembe oblasti in umika Irana bi po Atabakijevi oceni že oslabljeno zavezništvo razpadlo.
Izjava
Nič ni resnično (še posebej Izrael), vse je dovoljeno (še posebej Izraelu).
Dodaj komentar
Komentiraj