Po sedemnajstih letih vojne je prehodna sudanska vlada s petimi grupacijami upornikov, združenimi v Sudansko revolucionarno fronto, podpisala mirovni sporazum. Ta zadeva več problematik, med drugim varnost, lastništvo ozemlja, delitev oblasti in bogastva, tranzicijo in vrnitev beguncev. Kljub pomembnosti in zgodovinskosti podpisa pa nekaj grenkega priokusa ostaja, saj dve glavni uporniški skupini - to sta Narodno gibanje za osvoboditev severnega Sudana in Sudansko osvobodilno gibanje - sporazuma z vlado zaradi nestrinjanja z vsebino dogovora nista podpisali. Območje in sosedstvo Sudana sta nemirna že vsaj od leta 2003, ko se je uradno začela vojna med vladnimi silami, ki so po večini muslimanske, in med večinsko nemuslimanskimi plemenskimi uporniki. V konfliktih v Darfurju je tako od leta 2003 po podatkih Združenih narodov umrlo okrog 300 tisoč ljudi.

Hamas in Izrael sta dosegla mirovni dogovor, ki bo končal večtedensko izmenjavo ognja med stranema. Mediator pri doseganju dogovora je bil Katar. Izrael je od šestega avgusta dalje skoraj dnevno bombardiral Gazo in s tem odgovoril na Hamasove balone z eksplozivom in zažigalnimi sredstvi, ki jih je ta z Gaze pošiljal nad južni Izrael. Dogovor med drugim vključuje ponovno vzpostavitev dobave goriva Gazi - Izrael je palestinski enklavi namreč blokiral dostop do goriv, zaradi česar so imeli prebivalci Gaze dostop do elektrike zgolj štiri ure na dan.  

Turčija je še podaljšala raziskovanje morskega dna v vzhodnem Sredozemlju z ladjo Oruc Reis, in sicer do 12. septembra - seizmična raziskava morskega dna bi se sicer morala zaključiti danes. Podaljšanje je še dodatno zaostrilo odnose med Grčijo in Turčijo: Grčija namreč območje, ki ga raziskuje Turčija zaradi možnih nahajališč nafte in zemeljskega plina, tretira kot samo svojo gospodarsko cono.  

Vsaj na besedni ravni pa so se zaostrili odnosi med Kitajsko in Češko. Češka delegacija s predsednikom senata Milošem Vystrčilom na čelu je namreč odpotovala na Tajvan, ki je po mnenju Kitajske njen teritorij. V nagovoru tajskemu parlamentu je Vystrčil izjavil, da je tudi on Tajvanec, in se s tem navezal na besede nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja “Ich bin ein Berliner” - tako je leta 1963 Kennedy bodril prebivalce Zahodnega Berlina, ki so bili v osrčju Vzhodne Nemčije, ločeni od svoje Zahodne Nemčije. Že pred nagovorom je kitajski zunanji minister Vang Ji dejal, da bo Vystrčil za obisk plačal visoko ceno. V Tajvanu se mudi 90-članska češka delegacija gospodarstvenikov in politikov, med njimi pa je tudi praški župan Zdeněk Hřib.  

Vodstvo in člani senata budimpeštanske univerze za gledališče in filmske umetnosti so v znak protesta odstopili s svojih funkcij. Za potezo so se odločili zaradi vladnega imenovanja novih članov upravnega odbora, ki nadzoruje delo ustanove. Člane, ki jih je predlagalo vodstvo univerze, je vlada zavrnila. Po mnenju odstopljenih nova sestava upravnega odbora omejuje avtonomijo dela v izobraževalni ustanovi, saj je tako onemogočena njihova pravica do soodločanja pri proračunskih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih. Madžarski parlament, v katerem ima Fidesz Viktorja Orbana večino, je letos lastništvo te nekoč državne šole prenesel na zasebni sklad, vlada pa ima pravico do imenovanja sebi ljubih posameznikov v upravni odbor.

Vlada venezuelskega predsednika Nicolasa Madura je pomilostila več kot 100 opozicijskih predstavnikov, med katerimi so tudi nekateri poslanci narodne skupščine. Med pomiloščenimi je denimo tudi Robert Marrero, nekdanji kadrovski vodja opozicije, ki jo vodi samooklicani in s strani Zahoda priznani začasni predsednik Juan Guaidó. Pomilostitev lahko razumemo kot poskus Madura, da bi dosegel nacionalno pomiritev pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo decembra. Del opozicije prihajajoče volitve že zdaj bojkotira.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu Združenih narodov vložile veto na predlog resolucije o pregonu, rehabilitaciji in reintegraciji storilcev terorističnih dejanj. S predlogom so se z izjemo ZDA strinjale vse članice. Veto je bil po mnenju ameriške veleposlanice pri Združenih narodih Kelly Craft potreben, saj v predlogu ni ne duha ne sluha o repatriaciji borcev Islamske države. Po njenem je treba borce repatriirati in jim soditi v matičnih državah, saj bi s tem zmanjšali možnosti za ponovno vzpostavitev Islamske države. Z mnenjem ZDA se ne strinjajo predvsem evropske države, ki bi repatriirale le otroke in ne borcev. Prav tako bi bilo po mnenju evropskih članic - stalni sta Francija in Združeno kraljestvo, nestalne pa so Belgija, Estonija in Nemčija - borcem v matičnih državah težko soditi za domnevne zločine, ki so se dogajali na območjih Sirije in Iraka.  

Novice iz Slovenije

Vlada je na dopisni seji razrešila Petra Jenka s stolčka generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije, krajše FURS, in na položaj imenovala državno sekretarko na ministrstvu za finance Ireno Nunčič. Na položaju bo največ šest mesecev, do opravljenega natečajnega postopka za novega generalnega direktorja. Nunčič je dolgoletna namestnica direktorja Davčne uprave Republike Slovenije, vodila je zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah, na lokalnih volitvah pa je večkrat kandidirala za članico občinskega sveta šmarske občine na listi SDS. Maja se je prijavila na razpis za direktorja bolnišnice Slovenj Gradec, a v svetu zavoda ni prejela zadostnega števila glasov. Peter Jenko je FURS vodil od oktobra lani, ko ga je imenovala rajnka vlada Marjana Šarca.

Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe stranke DeSUS je odločila, da ima svet stranke med dvema kongresoma pristojnost razrešiti predsednico oziroma predsednika stranke. Odločitev so člani komisije sprejeli s petimi glasovi za in dvema proti. Govorec stranke Janez Ujčič, sicer podpornik trenutno še predsednice stranke Aleksandre Pivec, je že dejal, da s Pivec vztrajajo na stališču, da lahko predsednika razreši zgolj kongres. Komisija je poudarila še, da v primeru spora o razlagi statuta odloča svet stranke, tako da bo po vsej verjetnosti ena izmed točk dnevnega reda seje sveta prihodnji teden glasovanje o pristojnosti razrešitve. Odločitev sveta je dokončna, ni pa nujno, da svet sploh upošteva stališče statutarne komisije. Spomnimo: svet je prejšnji teden Pivec izglasoval nezaupnico s 33 glasovi za in 19 proti. Njene razrešitve se na nedavni seji sveta niso lotili zaradi nasprotujočih si pravnih razlag statuta, seja sveta stranke pa se bo nadaljevala 9. septembra.

Včeraj je na Bledu potekal blejski strateški forum, že petnajsti po vrsti. Najpomembnejši gostje so bili svetovnonazorski kolegi premiera Janeza Janše, in sicer madžarski premier Viktor Orban, češki premier Andrej Babiš, poljski premier Mateusz Morawiecki, bolgarski premier Bojko Borisov, hrvaški premier Andrej Plenković in srbski prezident Aleksandar Vučić. Da bi druščino nekoliko uravnotežili, pa je bil med gosti tudi zunanji minister Evropske unije Josep Borrell. Zbralo se je tudi nekaj protestnikov, ki ne želijo, da bi se blejsko jezero spremenilo v Balaton.

S prvim septembrom sta se tudi uradno združili banki Nova KBM in Abanka, potem ko sta pridobili dovoljenje bančnega regulatorja. Združitev omenjenih bank predstavlja doslej največjo združitev v bančnem sektorju v Sloveniji. Lastnik  Nove KBM je sicer ameriški sklad Apollo, banki pa se združujeta zaradi nakupa Abanke s strani Nove KBM. Ime Abanka odhaja v zgodovino, združena banka se bo namreč imenovala kar Nova KBM. Kljub vsemu združitev še ni popolnoma končana, saj še ni končan proces integracije bank - ta se bo predvidoma zaključil v začetku prihodnjega leta. S končanjem integracije bo 800 tisočim strankam na voljo več kot 960 poslovalnic in bankomatov. Združena banka predstavlja drugo največjo banko v državi, največja je Nova ljubljanska banka.