Poslanci izraelskega parlamenta so soglasno, z 92 glasovi za in nobenim proti, izglasovali njegovo razpustitev. V Izraelu bodo v manj kot štirih letih tako izvedli še pete predčasne parlamentarne volitve, in sicer prvega novembra. Po odstopu premierja Naftalija Beneta, ki se bo v zgodovino zapisal po najkrajšem stažu na tem položaju – trajal je nekaj več kot leto dni – bo tekoče posle prevzel Jair Lapid, sedanji zunanji minister, ki bi po koalicijskem sporazumu moral zamenjati Beneta na polovici mandata. Lapid bo s svojo stranko Ješ Atid najverjetnejši tekmec Likuda nekdanjega premierja Benjamina Netanjahuja, medtem ko je Benet napovedal, da na volitvah ne bo kandidiral. Stranko Jamina, ki jo trenutno vodi, bo prevzela notranja ministrica Ajelet Šaked. Razpad vlade je povzročilo neuspešno podaljšanje izrednega zakona, ki na območju okupiranega Zahodnega brega omogoča diskriminatorno obravnavo Palestincev. Zanje namreč veljajo vojaški zakoni, medtem ko se za Jude, ki živijo v nezakonitih naselbinah, uporablja civilno pravo. Veljavnost zakona je z razpustom kneseta avtomatično podaljšana do oblikovanja nove vlade.

Poljska je končala z gradnjo jeklenega zidu na meji z Belorusijo. Postavitev 5,5 metra visoke ograje, ki poteka vzdolž 186 kilometrov na severni meji, je stala 353 milijonov evrov, z njo pa želi poljska vlada preprečiti beguncem, da bi zaprosili za azil v kateri od držav Evropske unije. Koncu gradnje bo prisostvoval premier Mateusz Morawiecki. Z jutrišnjim dnem bodo nato preklicane izredne razmere v obmejnih vojvodstvih Podlaška in Lublinsko, ki jih je vlada uvedla avgusta lani ter so novinarjem in humanitarnim delavcem preprečevale dostop do območja. V tem času je zaradi mraza ter pomanjkanja vode in hrane umrlo najmanj 20 migrantov. Iz Belorusije na Poljsko, ki je izmed držav Evropske unije sicer sprejela največ beguncev iz Ukrajine, so večinoma migrirali beloruski državljani, ki jih je preganjala oblast predsednika Aleksandra Lukašenka, in begunci z Bližnjega vzhoda. Ti so z letali prihajali v Minsk, nato pa nadaljevali pot proti zahodu. Evropska komisija je Lukašenka zato obtožila »hibridnega vojskovanja«, ki se ga ta poslužuje zaradi sankcij, ki jih je Evropska unija sprejela proti njemu in njegovim sodelavcem.

V prestolnici Filipinov, Manili, je zaprisegel novi predsednik Ferdinand ‘Bong Bong’ Marcos jr., sin filipinskega kleptokratskega diktatorja Ferdinanda Marcosa, ki je državi vladal med letoma 1965 in 1986. Takrat je družina Marcos po množičnih protestih, ki so privedli do tako imenovane ljudske revolucije, pobegnila v izgnanstvo na Havaje. Tedaj 28-letni Bong Bong se je na Filipine vrnil pet let kasneje, leta 1991. Kot podpredsednica je zaprisegla Sara Duterte, hči dosedanjega predsednika Rodriga Duterteja, ki na predsedniških volitvah ni smel kandidirati zaradi ustavne omejitve enega mandata.

Malijska vojaška vlada polkovnika Assimija Goite je zavrnila poziv Varnostnega sveta Združenih narodov, naj takozvanim mirovnikom omogoči svobodno preiskavo zlorab človekovih pravic. K temu je varnostni svet pozval ob dvanajstmesečnem podaljšanju devetletne mirovne misije Organizacije združenih narodov, ki v Maliju poteka od leta 2013 pod kratico MINUSMA. Odločitev je bila na Varnostnem svetu sprejeta s 13 glasovi za in dvema – ruskim in kitajskim – vzdržanima. Po državnem udaru avgusta 2020 so se odnosi Malija z nekdanjo kolonizatorko Francijo, ki je februarja napovedala umik svojih vojakov, poslabšali. Vpliv v državi pa krepi Rusija, tudi s paravojaško družbo Wagner, katere plačanci se na severu Malija borijo proti islamističnim milicam.

Črnogorski premier Dritan Abazović se je v Beogradu sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in premierko Ano Brnabić. To je Abazovićev prvi uradni obisk, potem ko je aprila nastopil funkcijo po potrditvi manjšinske vlade. Brnabić je dejala, da bi se odnosi med Srbijo in Črno goro, kot se je izrazila, »resetirali« in izboljšali. Med najpomembnejšimi temami pogovora so bili prehransko, infrastrukturno in energetsko povezovanje. V prihodnjih dneh bodo v srbski prestolnici sestankovali tudi kmetijski in infrastrukturni ministri obeh držav. Abazović se bo danes sešel še s patriarhom Srbske pravoslavne cerkve, Porfirijem. Delovni skupini sta uskladili delovno različico temeljnega sporazuma med Črno goro in Srbsko pravoslavno cerkvijo, ki pa bo začel veljati, ko jo podpišeta obe strani. Odnosi in status Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori so se izkazali za usodno politično vprašanje za zadnji dve črnogorski vladi. Tema pogovorov je bil tudi Svetozar Marović, zadnji predsednik nekdanje države Srbije in Črne gore, ki so ga oblasti v Črni gori leta 2015 aretirale zaradi korupcije v zvezi z gradbenimi posli. Marović je leta 2017 po priznanju krivde pobegnil v Srbijo, ki ga ni pripravljena izročiti.

Državljani Srbije po novem na Kosovo ne bodo mogli več vstopati s srbsko osebno izkaznico. Kosovski mejni organi bodo vsakomur s srbsko osebno izkaznico, ki bo želel vstopiti v državo, izdali obrazec, ki bo začasna zamenjava za identifikacijski dokument. Recipročen ukrep je sprejela vlada Albina Kurtija, ker podoben režim z izdajanjem pisma velja za kosovske državljane ob vstopu v Srbijo, saj Srbija ne priznava dokumentov, ki jih izdaja Kosovo. Uradna Priština je uvedla tudi preregistracijo vozil s srbskimi registrskimi oznakami z začetkom 1. avgusta in koncem 30. septembra. Na tiskovni konferenci s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino, Miroslavom Lajčakom, je srbski predsednik Aleksandar Vučić prvi ukrep označil za kratenje pravic Srbov, drugega pa je pospremil z besedami, da je njegov cilj pregnati Srbe s severa Kosova. Tam je namreč registriranih največ vozil s srbsko registrsko oznako.

Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Milan Krek, je svetu zavoda poslal odstopno izjavo, poroča Televizija Slovenija. Svet zavoda se bo z njo seznanil na popoldanski seji, ko bo predvidoma imenoval tudi vršilca dolžnosti direktorja. Po neuradnih informacijah bo to postal Branko Gabrovec, uslužbenec NIJZ in docent na mariborski fakulteti za zdravstvene vede, ki pri Socialnih demokratih predseduje strankarskemu odboru za zdravje. Krek informacij o svojem odstopu sicer še ni komentiral. Vlada je sicer v začetku meseca večino njegovih operativnih pristojnosti prenesla na nov položaj strokovnega direktorja, ki ga je prevzel nekdanji direktor NIJZ, Ivan Eržen. 

Vlada kadruje tudi v svetu onkološkega inštituta Ljubljana. Na prvi seji po menjavi predstavnikov vlade je bil za novega predsednika izvoljen nekdanji generalni direktor ljubljanskega UKC-ja ter nekdanji zdravstveni minister in svetovalec trenutnega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, Aleš Šabeder.

V Domu sindikatov je potekala tiskovna konferenca Sindikata delavcev trgovine Slovenije in Sindikata Tuš Slovenije. Na njej so predstavili nezadovoljstvo delavk in delavcev v dejavnosti trgovine, kar so v Energotušu preverili s peticijo. V dveh tednih so zbrali 640 podpisov. Razloge za nezadovoljstvo povzame Mirjana Janjić, predsednica Sindikata Tuš Slovenija.



Izjava

Več o zahtevah Sindikata delavcev trgovine Slovenije in razmerah dela v trgovinah Tuš v OFFsajdu ob 17. uri.