Švedski parlament je zavrnil imenovanje Ulfa Kristerssona za novega premierja. Vodja desnosredinske Zmerne stranke je želel oblikovati koalicijo ob podpori krščanskih demokratov, centristov in liberalcev. Imenovana vlada bi bila manjšinska, saj bi bila pri sprejemanju zakonodaje odvisna od podpore skrajno desnih švedskih demokratov. Ti so na septembrskih volitvah osvojili 62 sedežev v 350-članskem parlamentu. Imenovanje Kristerssona sta onemogočili stranki centristov in liberalcev, ki nočeta sodelovati ne s skrajno desnico ne z radikalno levico. Od Kristerssona sta zahtevali, da pridobi socialdemokrate in zelene iz levosredinskega bloka treh strank. Voditelj socialdemokratov in dosedanji premier Stefan Löfven je to možnost že odločno zavrnil. Zmerna stranka ima na voljo še tri poskuse oblikovanja vlade pred razpisom ponovnih volitev.

Podobno se godi tudi šrilanškemu premierju Mahindu Rajapaksi. Po imenovanju na položaj 26. oktobra letos je šrilanški parlament danes izglasoval nezaupnico njegovi vladi. Mahinda Rajapakso, predsednika druge največje parlamentarne stranke Zavezništvo za združitev in svobodo ljudstva, je na položaj premierja imenoval predsednik države Maithripala Sirisena po odstavitvi demokratično izvoljenega premierja Ranila Vickremesingha. Združena narodna stranka, ki ji ta predseduje, je na volitvah leta 2015 osvojila večino v parlamentu z 225 sedeži. Razlog za njegovo odstavitev je bil po besedah predsednika Sirisena spor glede gospodarske politike. Šrilanško vrhovno sodišče je odločitev predsednika Sirisena označilo za neustavno in ga pozvalo, da do konca meseca predlaga novega premierskega kandidata. Predsednik Sirisen je začasno suspendiral delo parlamenta, da morebitni tekmeci ne bi mogli zahtevati glasovanja o nezaupnici. Rajapakse, ki je državi predsedoval med letoma 2005 in 2015, je sicer zaslužen za zatrtje upora separatistične uporniške skupine Tamilskih tigrov in končanje štiri desetletja trajajoče državljanske vojne. V obdobju predsedovanja je užival močno diplomatsko in finančno pomoč Kitajske, medtem ko Vickremesinghe uživa podporo Indije. Vickremesinghe je ob odstavitvi povedal, da odločitve predsednika Sirisena ne bo spoštoval, in napovedal poglobitev vladne krize.

Po včerajšnji prekinitvi tridnevnih spopadov med izraelskim letalstvom in oboroženimi palestinskimi skupinami na območju Gaze je danes odstopil izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman. V odstopni izjavi je kot razlog za svoj odstop podal mnenje, da prekinitev ognja predstavlja nadaljnje varnostno tveganje za izraelsko državo. Odločitev izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za vzpostavitev premirja je označil kot podreditev teroristični organizaciji Hamas. Ustavitvi napadov je nasprotoval tudi drugi ključni član vlade, minister za izobraževanje Naftali Benet, ki je napovedal, da lahko trenutne varnostne razmere pripeljejo do predčasnih volitev. Več o zadnji ekskurziji izraelskih vojaških enot v Gazi v današnjem Offsajdu ob 17. uri.

Češka se je ob Avstriji, Bolgariji in Madžarski kot četrta država Evropske unije odpovedala podpisu Marakeške deklaracije. Neobvezujoči migracijski pakt Združenih narodov za varne, urejene in regulirane migracije predvideva 23 smernic za boljše organiziranje migracijskih tokov in ustreznejšo definicijo pravic beguncev in migrantov. Dogovor med drugim predvideva omejitev migracijskega pritiska na sodelujoče države z večjim številom beguncev in pravico do samoodločbe o številu sprejetih beguncev. Dogovor, ki je bil v dokončni obliki predstavljen julija letos, bodo države podpisale decembra v Maroku. Podpisu dogovora so se že ob julijski predstavitvi odpovedale Združene države Amerike.

Namestnik italijanskega premierja Luigi Di Maio je včeraj po izteku roka, ki ga je Evropska komisija postavila Italiji za spremembo načrtovanega osnutka proračuna, napovedal, da ta ostaja nespremenjen. Evropska komisija zato razmišlja o sprožitvi kazenskega postopka zaradi prekomernega javnega dolga, ki v skrajnem predvideva kazen v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Kazenski postopek je del proračunskih pravil, imenovanih šesterček, ki jih je Unija uvedla leta 2011 sredi finančne krize. Po evropskih proračunskih pravilih je zgornja meja za javni dolg določena pri 60 odstotkih BDP, italijanski pa je s 130 odstotki BDP za grškim drugi najvišji v EU. Avstrijski finančni minister Hartmut Löger je napovedal, da je Avstrija, ki trenutno predseduje Evropski uniji, pripravljena podpreti sprožitev postopka.

Po opravljenem postopku začetne javne prodaje delnic Nove ljubljanske banke zasebnim vlagateljem so te danes začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi. S tem se je končala prodaja 65 odstotkov lastništva največje slovenske banke, država je ohranila kontrolni delež. NLB je zdaj v pretežno razpršeni zasebni lasti, postala pa je tudi prva slovenska družba, katere delnice kotirajo na borzi v Londonu. V postopku začetne javne prodaje je država prodala 59,1 odstotka vseh delnic NLB-ja po ceni 51,5 evra. Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga Lidija Glavina je napovedala, da bo holding nadaljeval prodajo preostanka delnic do konca leta 2019, po obveznem šestmesečnem moratoriju. Do takrat so onemogočeni prevzemi, prepovedano je agresivno oglaševanje in opravljanje lizinških poslov. NLB pa po novem ni več omejena za čezmejno poslovanje.

Uslužbenci ljubljanske upravne enote nadaljujejo s stavko, ki so jo začeli v ponedeljek. Svoje delo bodo še naprej zaključevali točno ob koncu uradnih ur ne glede na število čakajočih. Razloge za stavko pojasni Dragan Stanković, predstavnik sindikata delavcev Sektorja za upravne notranje zadeve upravne enote Ljubljana.

Izjava

Upravna enota Ljubljana je po besedah sindikalnega predstavnika Stankovića postala dežurna upravna enota za ljudi iz skoraj cele Slovenije, ne da bi država poskrbela za materialne, kadrovske in prostorske pogoje. Zaposleni tako pričakujejo…

Izjava

Poleg stavke na ljubljanski upravni enoti še zmeraj poteka stavka zaposlenih v pravosodju in policistov. Za 4. decembra so stavkovne aktivnosti najavili pri koordinaciji 16 stavkovnih odborov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška. Največji sindikat javnega sektorja Sviz pa se je odločil za dvodnevno stavko zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih 5. in 6. decembra letos.