Kamo idu pare?

Kamo idu pare?

Oddaja
2. 11. 2018 - 17:00

ustavni zakon za zaščito NLB in njega dolga brada
 / 23. 3. 2018

Z objavo prospekta in pričektom zbiranja vpisov, ki izkazujejo zanimanje za nakup delnic v začetku tega tedna, se je uradno začel postopek prodaje Nove Ljubljanske banke. Ta je v tem trenutku še vedno v 100-odstotni državni lasti. NLB je z bilanco stanja v višini 13 milijard evrov največja bančna skupina v Sloveniji. Država jo je trikrat dokapitalizirala, in sicer marca 2011 v višini 250 milijonov evrov, julija 2012 v višini 383 milijonov evrov in decembra 2013 v višini 1 558 milijonov evrov, vključno s prenosom oslabljenih sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank v državni lasti z implicitnim elementom pomoči v višini 130 milijonov evrov.

Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči ter načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez odobrila državno pomoč iz teh treh dokapitalizacij v višini 2,32 milijarde evrov. Ključni del tega načrta prestrukturiranja je bila zaveza Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Komisija je maja 2017 sprejela zahtevo Slovenije za bolj postopno prodajo NLB. Slovenija se je vseeno zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala vsaj 50 odstotkov delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018.

Postopek prodaje pa vseeno ni stekel. Kljub napovedanemu začetku prodaje je vlada postopek prodaje preklicala. Razlog naj bi bila nerazrešena vprašanja v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, ki bojda znižujejo ceno delnice. Evropska komisija je posledično začela poglobljeno preiskavo, avgusta pa je sprejela odločitev o podaljšanju zavez. Slovenija mora tako 50-odstotni delež prodati do konca leta 2018, preostanek pa do konca 2019.

Ta teden je tako začela teči prodaja po metodi javnega zbiranje ponudb oziroma initial public offering, krajše IPO. Janez Šušteršič, ekonomist in nekdanji minister za finance, pojasnjuje, kakšen je ta postopek in kako se bo prodajala NLB.

Izjava

Nova Ljubljanska banka sicer trenutno posluje dobro. Kapitalsko ustreznost ima višjo od predpisane, zmanjšuje pa tudi delež slabih posojil. Več o trenutnem poslovanju banke in morebitnih spremembah v prihodnosti pove Bine Kordež, ekonomist.

Izjava

Mali pregled dogajanju v NLB, ki je pripeljal do odobritve njene prodaje.
 / 12. 5. 2017

Republika Slovenija bo tudi po zaključku prodaje NLB-ja obdržala 25 odstotkov plus eno delnico, pri čemer bodo vsi deleži ostalih vlagateljev manjši od državnega. Šušteršič poudari, da gre zato le za privatizacijo v formalnem smislu, nikakor pa v ekonomskem, saj bo državi na voljo velik vzvod.

Izjava

Bine Kordež meni, da bi bila direktna prodaja v primerjavi z IPO-jem slabša izbira, saj bi pri tem obstajala nevarnost, da bi NLB postala le podružnica neke tuje banke.

Izjava

Pri prodaji se postavlja tudi vprašanje cene. Ta je trenutno postavljena med 51,5 in 66 evri. Ocenjena knjigovodska vrednost delnice je približno 75,4 evra. Zanimivo je, da je cena celo nekoliko nižja od tiste, ki je bila za prodajo postavljena lani, to je med 55 in 71 evri. Takrat je bila prodaja ustavljena ravno zaradi prenizke cene, ki naj bi jo še izdatno zniževala že prej omenjena izpostavljenost NLB-ja hrvaškim tožbam z naslova prenesenih deviznih vlog. Državni zbor je sicer na koncu prejšnjega mandata sprejel zakon o zaščiti NLB, ki predvideva, da bi se morebitne izgubljene tožbe na Hrvaškem poplačale iz sklada za nasledstvo držav SFRJ. Popolno konkurenco, ki bi zagotavljala višjo ceno, menda omejujejo obveznost prodaje. Janez Šušteršič je mnenja, da je trg sicer vedno nepredvidljiv, vendar pa za nizko ceno obstajajo tudi drugi razlogi.

Izjava

Iz zadnje odločitve Evropske komisije avgusta letos, ki sicer še ni javno dostopna, ni razvidno, do kdaj se podaljšujejo omejitve poslovanja. Tukaj je zlasti pomembna zaveza glede donosa iz lastniških instrumentov, ki zagotavlja, da bo lahko NLB odobrila nova posojila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov. NLB naj prav tako ne bi ponovno sklepala poslov, ki jih je prodala v okviru načrta prestrukturiranja kot so lizinški posli. Bine Kordež meni nasprotno, da po prodaji omejitve poslovanja odpadejo.

Izjava

Nasprotniki prodaje Nove Ljubljanske banke so v svojih argumentih pogosto poudarjali morebitno spremembo poslovanja in kreditne politike NLB po prodaji. Ta naj zaradi tujega lastništva ne bi bila več voljna kreditirati slovenskega gospodarstva v enakem obsegu kot do zdaj. Tuje banke oziroma tuji lastniki naj bi namreč bili bolj pripravljeni kreditirati podjetja izvornih držav. Bine Kordež miri pred tovrstnim sklepanjem.

Izjava

NLB napovedal zaprtje petnajstih poslovalnic
 / 11. 10. 2018

Javnofinančni argumenti, ki jih omenja Kordež, se navezujejo predvsem na trade-off med zmanjšanjem dolga, kamor se bo preusmerila kupnina za NLB, in dividendami, ki smo jih od NLB-ja prejemali do zdaj in bi jih prejemali tudi vnaprej. Proračun naj bi bil zaradi prodaje lažji za približno 130 milijonov evrov letno.

Izjava

Pri prodaji banke Šušteršič svari tudi pred možnostjo odkupa NLB s strani raznoraznih tujih skladov, ki so tako ali drugače povezani z v Sloveniji prisotnimi politično-ekonomskimi interesnimi omrežji. Kot primer poda NKBM.

Izjava

Vpis izkaza interesa za nakup delnic NLB s strani fizičnih oseb, ki jim bo na voljo do 10 odstotkov banke, se bo zaključil prihodnji torek. Dan za tem se bo izkazovanje interesa zaključilo tudi za institucionalne vlagatelje. Prav tako bo takrat  znana cena delnice. Na seznam lastnikov pa bomo morali še malce počakati.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.