OFF strahu

OFF strahu

Aktualno-politična novica
13. 7. 2015 - 15.00
 / OFF

Po maratonski seji vrha Evropske unije je grški premier Aleksis Cipras v imenu Grčije sprejel zahteve upnikov. Dokument o reformnih ukrepih mora prestati še glasovanje v grškem parlamentu. Gre za najbolj rigidne varčevalne ukrepe do zdaj. Tako se na primer predvideva enotna davčna stopnja, temeljit poseg v možnost kolektivnih pogodb in splošna liberalizacija ter fleksibilizacija trga dela in korenit poseg v pokojninski sistem, kar v bruseljskem žargonu pomeni zmanjšanje pokojnin. Poleg tega bo Grčija morala prenesti za 50 milijard evrov državnega premoženja v poseben privatizacijski sklad, iz katerega bo 25 milijard namenjenih za rekapitalizacijo bank, po 12,5 milijarde pa za povračilo dolga in infrastrukturne investicije.

Včerajšnji vrh EU je sprožil burne odzive v svetovni javnosti. Razburil je predvsem prvotni neuresničeni plan, da bi nalogo prej omenjenega sklada prevzela podružnica nemške družbe KfW, katere nadzornik je nemški ‘finanzminister’ Wolfgang Schauble. Ljudi je razjezil tudi aroganten odnos drugih evropskih voditeljev do jasno izražene volje grškega ljudstva, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom. Na socialnih omrežjih je bilo tako moč zaslediti množično gibanje pod imenom this is a coup oziroma slovenjeno - gre za državni udar. Več o grški kapitulaciji pa v današnjem OFFsajdu ob 17.00.

Z dogovorom pa se je zmanjšala tudi možnost grškega izhoda iz evroobmočja, kar bi izrazito vplivalo na geopolitično situacijo v Sredozemlju. Slednja skrbi Združene države Amerike, ki želijo v severni Afriki vzpostaviti bazo za brezpilotna letala. Z bazo bi povečali možnost nadzorovanja konflikta v Libiji. Polje interesa so predvsem skupine, povezane z Islamsko državo. Kot najverjetnejši lokaciji za bazo brezpilotnih letal se omenjata največji zaveznici ZDA, Tunizija in Egipt, uradno še nobena ni podala soglasja. Ameriško obrambno ministrstvo sicer poudarja, da ne bi šlo za novogradnje, temveč zgolj za remodifikacijo že obstoječih baz.

Z brezpilotnimi letali oziroma droni pa se ukvarja tudi Velika Britanija. O novem britanskem proračunu, posebno o rezih v socialno državo, smo poročali v petkovem Kultivatorju. Obrambi sta namenjena dva odstotka bruto domačega proizvoda, ob današnjem obisku vojaškega letalskega oporišča Waddington pa je premier Cameron razkril, za kaj se bodo sredstva porabila. Kot glavna varnostna tveganja je izpostavil Islamsko državo, Assadov režim in ruski ekspanzionizem. Zato priporoča nakup več vohunskih brezpilotnih letal in oblikovanje več posebnih protiterorističnih enot.

Za varnost pa bodo poskrbeli tudi Izraelci. Na komercialna letala družbe Akira in Israir, ki letijo v letovišče Eliat na jugu Izraela, bo izraelsko obrambno ministrstvo namestilo protiraketni sistem Skyshield. Gre za sistem, ki ga razvija izraelska družba Elbit, vključuje pa laserje in termalne kamere, ki ob odkritju raket le-te preusmerijo. Razlog za to so, po navedbah izraelskega obrambnega ministrstva, predvsem teroristični napadi skupine Islamska država.

Na vzhod. Kitajske oblasti izvajajo dvotirni sistem pridobivanja potnih listov na območjih, ki jih večinsko poseljujejo kitajske manjšine. En postopek je rezerviran za večinsko etnično skupino Han, drugi birokratsko bolj kompliciran pa za etnične manjšine, kot so muslimanski Ujguri ali budistični Tibetanci. Namen tovrstnega ukrepa je predvsem omejiti verska romanja, nedvomno pa ukrep stremi tudi k razseljevanju že omenjenih etničnih manjšin v druge kitajske regije.

Ostajamo na Kitajskem. Tamkajšnje oblasti so v obsežni akciji aretirale več kot 100 odvetnikov. Po navedbah Amnesty International, naj bi šlo za advokate človekovih pravic. Uradni Bejžing trdi, da gre za kriminalne organizacije, ki z denarjem, zbranim iz internetnih kampanj in prozahodnih financerjev, uničujejo javni red in mir. 86 odvetnikov so medtem že izpustili.

Državni zbor Republike Slovenije danes sprejema strategijo o upravljanju s kapitalskimi naložbami. Strategija omenja 91 naložb, v skupni vrednosti 11 milijard evrov, ki jih je vlada razdelila v strateške, pomembne in portfeljske. Strateške so tiste, kjer bo vlada ohranila 50-odstotno lastništvo plus eno delnico, pri pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske pa bi SDH lahko prodal. Slednjih je največ, kar 46. Več o tako imenovani strategiji pove Luka Mesec iz Združene levice.

Izjava

Združena levica je predlagala nekaj dopolnil k strategiji. Z njimi želi, da se v strategijo uvrsti in ovrednoti tudi 15 podjetij z že sprejetega seznama privatizacije, da se Abanko Vipa in Banko Celje obravnava kot združeno banko ter da se Krka, Gorenje in Petrol opredelijo kot strateške. Namen dopolnil pojasni Mesec.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.