OFF sudanskega miru

OFF sudanskega miru

Aktualno-politična novica
5. 10. 2020 - 15.00
 / OFF

Predstavniki sudanske prehodne vlade in več uporniških skupin, združenih v Sudansko revolucionarno fronto, so po enoletnem pogajanju podpisali mirovni sporazum. Ta uporniškim separatističnim skupinam zagotavlja vključitev v državno vojsko in policijo ter pravice do političnega in ekonomskega udejstvovanja. Sporazum obljublja tudi možnost vrnitve vsem, ki so zaradi državljanskih vojn v zadnjih desetletjih zapustili državo. Proračun pa bo v desetih letih namenil 640 milijonov evrov za razvoj opustelih zahodnih in južnih predelov Sudana, iz katerih izvirajo nearabske uporniške skupine. Sporazumu manjka podpora dveh močnih uporniških skupin: Sudanskega osvobodilnega gibanja in Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja - sever, del katerega je sicer avgusta z vlado podpisal ločeni dogovor o premirju, namenjenem spreminjanju ustave. V skladu z zahtevami Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja - sever naj bi ta vzpostavila sekularno državo in ločitev cerkve od države. Gibanje zahteva tudi spremembe v sudanski vojski in razpustitev milic nekdanjega predsednika Omarja Al Baširja. V nasprotnem primeru bo gibanje spodbudilo gibanje za samoodločbo na jugu Sudana na ozemlju, ki ga nadzoruje.

Koalicija v boju proti Baširjevemu režimu
 / 18. 12. 2013

Državljani nekdanje francoske kolonije Nova Kaledonija so na referendumu z dobrimi 53-imi odstotki glasov izglasovali, da ostanejo čezmorska francoska država, in zavrnili vzpostavitev neodvisne države. Odločitev za ohranitev vezi s Francijo pomeni nadaljevanje 1,5 milijarde evrov vredne letne pomoči otočju z 273 tisoč prebivalci, medtem ko bi vzpostavitev neodvisnosti vodila v večje povezovanje z drugimi pacifiškimi državami. Novokaledonci so o vprašanju neodvisnosti glasovali že drugič od leta 2018, možen pa je še tretji referendum, ki bi potekal leta 2022, če bi ga podprla tretjina njihovega Kongresa. Po mirovnem dogovoru med Francijo in lokalno oblastjo iz leta 1998, katerega cilj je bil pomiritev konfliktov med avtohtonim prebivalstvom in francoskimi potomci, ima namreč lahko Nova Kaledonija tri referendume o svojem statusu. Leta 2018 so za neodvisnost glasovali predvsem Kanaki, avtohtono prebivalstvo, ki je revnejše in slabše izobraženo od francoskih potomcev.

Na parlamentarnih volitvah v Kirgizistanu so zmagale stranke, naklonjene predsedniku Sooronbayu Jeenbekovu in nadaljnjim tesnim odnosom z Rusijo. Proruske stranke Enotnost, Moja domovina Kirgizistan in Kirgizistanska stranka so prejele 57 odstotkov glasov, zadnja parlamentarna stranka pa bo še  nacionalistična Butun s sedmimi odstotki glasov. Več poraženih strank je čez vikend organiziralo proteste v prestolnici Biškek, na katerih so protestniki zahtevali preklic rezultatov volitev zaradi domnevnega kupovanja glasov in ustrahovanja volivcev na voliščih. Poleg tega trdijo, da je stranka Enotnost, katere vodilni član je predsednikov brat, za svojo kampanjo uporabljala državna sredstva.

Rezultati parlamentarnih volitev nakazujejo zahtevno sestavljanje vlade
 / 15. 4. 2019

Finska federacija gozdne industrije, krovna organizacija 150-ih gozdnih podjetij, je oznanila, da bo po preteku pogodbe naslednje leto izstopila iz sistema kolektivnega pogajanja z državnimi sindikati. Namesto z državnimi sindikati, ki zastopajo vsa podjetja določenega gospodarskega sektorja, naj bi se o plačah in delovnih pogojih podjetja sama pogajala direktno z delavci. Finski državni sindikat papirniških delavcev je odvrnil, da bo sam še naprej zastopal vseh 140 tisoč delavcev v gozdni industriji. Federacija kot argument za spremembo navaja, da bi na ta način različna podjetja dosegla boljše dogovore, ki bi bili najbolj primerni v njihovi specifični situaciji. Odločitvi nasprotujeta sindikat papirniških delavcev in premierka Sanna Marin, katere stranka Socialni demokrati uživa podporo sindikatov. Finsko državno kolektivno pogajanje je bilo sicer uzakonjeno leta 1946 in vključuje 90 odstotkov delavcev.

Ponoven vznik oboroženih spopadov v Zakavkazju
 / 29. 9. 2020

Spopadi v Gorskem Karabahu potekajo danes nekoliko manj intenzivno kot v zadnjih dneh. Čez konec tedna se je sicer vojna med Azerbajdžanom in Armenijo ter z njo povezano nepriznano Republiko Arcah v Gorskem Karabahu zaostrila. Povečalo se je predvsem raketno obstreljevanje mest; prestolnica Gorskega Karabaha Stepanakert je bila v zadnjih dveh dneh nenehno tarča azerbajdžanskih raket. Rakete, izstreljene z armenske strani, pa so padle na drugo največje azerbajdžansko mesto Ganja. Iz obeh mest poročajo o gmotni škodi in vsaj po eni smrtni žrtvi. Vse bolj kredibilna so tudi poročila o prisotnosti paravojaških skupin, ki jih jih je v Siriji podpirala Turčija, sedaj pa naj bi se na njeno pobudo pridružile azerbajdžanski strani. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je pred dnevi povedal, da se pogajanja o koncu spopadov ne morejo začeti, dokler Armenija, katere predsednik je pred dnevi zatrdil, da je pripravljen na pogovore, ne predstavi časovnice umika z azerbajdžanskega ozemlja.

Ministrstvo za gospodarstvo je vložilo predlog zakona, po katerem bi se trenutnih osem samostojnih regulatornih agencij združilo v dve. Novoustanovljena Agencija za trg in potrošnike Republike Slovenije bi tako združevala agencije za energijo, varstvo konkurence, komunikacijska omrežja, varnost prometa, železniški promet in civilno letalstvo. Agencija Republike Slovenije za finančne trge pa bi združevala dosedanji agenciji za zavarovalni nadzor in trg vrednostnih papirjev. S takšno ureditvijo bi vlada postala zadolžena za imenovanje članov vodstva in sveta Agencije za trg in potrošnike, pri novi Agenciji za finančne trge pa bi vlada imenovala člane sveta in uprave, a na podlagi javnega natečaja. Po trenutni ureditvi imenuje mnoge člane vodstva in svetov teh osmih agencij državni zbor. Ministrstvo za gospodarstvo predlog zakona zagovarja v imenu debirokratizacije ter učinkovitosti združenega delovanja agencij. Vladna skupina za debirokratizacijo, ki jo vodi Ivan Simič, združevanja agencij ni vključila med svoje predloge. Do predloga zakona so se kritično odzvale nekatere regulatorne agencije: Javna agencija za varstvo konkurence je opozorila, da je predlog v nasprotju z evropsko direktivo, ki spodbuja neodvisnost agencij. Poleg tega so besedilo zakona prejeli v četrtek, opombe pa so lahko oddali samo do danes. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness