Venezuelski državljani so se zbrali na shodu v Caracasu v podporo ekonomskemu načrtu predsednika Nicolasa Madure. Načrt, namenjen zajezitvi hiperinflacije, je uvedel novo valuto, suvereni bolivar. Stari valuti, bolivarju, je ekonomska reforma odbila pet zadnjih ničel, poleg tega pa bo nova valuta vezana na venezuelsko kriptovaluto, imenovano petro. Petro je državna kriptovaluta, vezana na ceno sodčka venezuelske nafte. Maduro je tako napovedal, da bo nova valuta stabilnejša, napovedal pa je tudi dvig minimalne plače za tri tisoč odstotkov, dvig davkov in dvig cene nafte za kupce, ki se niso registrirali pri vladi. S septembrom bo začel veljati ukrep, po katerem bo minimalna plača vezana na ceno kriptovalute petro.

Državno naftno podjetje PDVSA je sicer bankrotiralo in zmanjšalo obseg črpanja surove nafte na najnižji nivo v zadnjih 70 letih in tako ne zmore načrpati dovolj nafte, da bi izpolnila tuja naročila nafte. Venezuelska opozicija je napovedala proteste proti Madurovem ekonomskem načrtu, Mednarodni denarni sklad pa napoveduje, da bo inflacija v Venezueli tudi zaradi te ekonomske reforme v letošnjem letu morebiti narasla še za milijon odstotkov.

Po poročanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo Združenih narodov Severna Koreja ni sprožila nikakršnih ukrepov za denuklarizacijo, kot je bilo dogovorjeno na junijskem srečanju z Združenimi državami Amerike. Poročilo navaja, da Severna Koreja nadaljuje z gradnjo dodatne tovarne za predelovanje plutonija, poleg tega pa obratujejo že delujoče tovarne, ki proizvajajo plutonij. Pred izdajo poročila je ameriški predsednik Donald Trump v intervjuju izjavil, da je prepričan, da Severna Koreja izvaja ukrepe za denuklarizacijo. 

Bahrajn je zaustavil izdajanje novih viz za Katarce. Z ukrepom Bahrajn sledi politiki blokiranja Katarja, ki jo izvajajo njegove zaveznice, Saudova Arabija, Egipt in Združeni arabski emirati. Lanskega junija je po zgledu teh držav Bahrajn že ošibil stike s Katarjem, vendar pa je še naprej izdajal vize sosednji državi. Kot razlog za prekinitev izdajanja viz je zunanje ministrstvo navedlo obtožbe o kršitvi nedotakljivosti državnega zračnega in morskega prostora. Enake obtožbe si državi medsebojno izmenjujeta že mesece. Predvsem pa so zaveznice Saudove Arabije zahtevale, da Katar prekine domnevno sodelovanje z muslimansko bratovščino. Zaveznice Bahrajna od Katarja zahtevajo tudi uvedbo sankcij na Iran, ki ga obtožujejo vmešavanja v regionalno politiko. Že izdane vize Katarcem ostajajo veljavne, katarski študentje pa bodo izvzeti iz novega ukrepa.

Rusija pa krepi vojaško sodelovanje z evropskimi in afriškimi zaveznicami. Srbiji je tako podarila dva vojaška lovca, medtem ko je šest enakih vojaških letal, ki jih je Srbija kupila oktobra, na popravilu v Rusiji. Srbija je predhodno naročila tudi 30 tankov in 30 oklepnih vozil,  dogovarja pa se tudi o nakupu novih helikopterjev in zračnega obrambnega sistema. Na prejemu vojnih letal je srbski premier Aleksandar Vučić izdatni zahvali ruskemu predsedniku Putinu za okrepitev srbske vojaške moči dodal še izjavo, da bi se šest letal, ki so trenutno v Rusiji na popravilu, moralo imenovati po srbskih pilotih, ki so umrli v spopadih z NATO-vimi letali leta 1999, ko so NATO-va letala branila ozemlje Kosova pred Srbijo. Sosednja Hrvaška pa svoje orožje kupuje pri drugem viru, in sicer je marca kupila 12 uporabljenih izraelskih vojnih letal.

Rusko državno orožarsko podjetje Rosoboronexport je tudi oznanilo, da bo leta 2019, eno leto pred napovedanim rokom, Turčiji začelo dostavljati raketni sistem z dometom 400 kilometrov. Turčija je tako prva članica NATA, ki je naročila takšen najnovejši raketni sistem, ki pa je nekompatibilen z obstoječimi raketnimi sistemi zveze NATO. Zaskrbljenost nad nakupom takšnega raketnega sistema so izrazile predvsem Združene države Amerike, ki zadnje tedne s stopnjevanjem ekonomskih sankcij poskušajo doseči turško izpustitev ameriškega pastorja, ki ga turška vlada smatra za vpletenega v državni udar leta 2016.

Rusija je tudi podpisala pogodbo o vojaškem sodelovanju s Srednjeafriško republiko. Sodelovanje bo vezano na vzpostavljanje tesnejših stikov med vojskama držav in možnost izobraževanja vojakov Srednjeafriške republike na ruskih vojaških ustanovah. Srednjeafriška republika namreč načrtuje okrepitev svoje vojske v boju s paravojaškimi, protivladnimi milicami, ki obvladujejo polovico države. V ta namen so letos od Rusije že kupili lahko orožje in sprejeli 175 ruskih vojaških in civilnih inštruktorjev, poleg tega pa Rusija skrbi tudi za varovanje predsednika Faustina-Archanga Touadere. Rusija je edina država, ki ima pravico izvažati orožje v Srednjeafriško republiko, saj od leta 2013 velja embargo Združenih narodov za uvoz orožja tej državi. Lansko leto pa je bilo pravilo preklicano izključno za Moskvo. Prejšnji mesec so v Srednjeafriški republiki v zasedi umrli trije ruski novinarji, ki so preiskovali delovanje ruske vojaške skupine plačancev Vagner. Novinarsko ekipo je financiral do ruske vlade kritičen Mikhail Khodorkovski, ki je smrt novinarjev označil kot umor. Ruska in srednjeafriška vlada pa sta njihovo smrt pripisali ropu z nasilnim koncem.

Zjutraj se je v največji hrvaški ladjedelnici Uljanik v Pulju in Reki začela stavka približno 4500 zaposlenih oseb. Podjetje trenutno nima dovolj denarja za nakup proizvodnih materialov, s katerimi bi lahko izvedli že naročene gradnje plovil. Trenutno ima podjetje odprta naročila za 17 ladij, za gradnjo teh pa sodeč po oceni uprave podjetja potrebujejo 580 milijonov evrov. Delavci se zavzemajo za odstop vodstva, s stavko pa nameravajo nadaljevati vse do izplačila plač. Več o razlogih in poteku stavke nam pove Rajko Kutlača iz Sindikata Istre, Kvarnera in Dalmacije.

izjava 

Urad varuha za človekove pravice je preiskal navedbe medijev o nepravilnem ravnanju slovenske policije, ki naj bi nelegalno zavračala migrantske prošnje za azil. V poročilu je urad tako izrazil, da bi morala biti obravnava vsakega posameznega migranta in njegovih razlogov za zapustitev matične države natančneje raziskana.

Urad  varuha človekovih pravic je namreč preveril zapisnike metliške in črnomeljske policije  o izročitvi in sprejemu migrantov in jih primerjal z uradnimi zapisniki. S primerjavo zapisnikov so ugotovili, da policija večkrat migrantom ne zagotovi informacij o njihovi pravici zaprositve za azil ter da skopo in občasno napačno navaja migrantove razloge za zapustitev domovine. Ugotovitve poročila povzame namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih.

izjava