Prehranjevalna veriga McDonald's je tudi uradno priznala, da v Združenem Kraljestvu 90 odstotkov svojih delavcev zaposluje prek tako imenovanih “zero-hour” pogodb. Kontroverzna praksa od delavcev zahteva, da so za poziv na delo ves čas na voljo, hkrati pa jim vnaprej ne zagotavlja nobenega rednega delovnega časa, posledično niti minimalnega dohodka. Pred tedni je ob isti temi prah dvigovala tudi kraljeva poroka v Buckinghamski palači. Tam so zaradi velikega navala turistov morali najeti večje število začasne delovne sile, ki je bila prav tako zaposlena z “zero-hour” pogodbami, pri tem pa so šli še korak dlje, saj so v pogodbe zajeli tudi klavzulo, po kateri tako zaposleni - brez dovoljenja zaposlovalcev - niso smeli dela iskati drugje.

Ameriški predsednik Barack Obama je 'razočaran' nad tem, da je Rusija žvižgaču Edwardu Snowdenu odobrila začasni politični azil. Pri tem je mnenja, da Rusi občasno zapadejo v mentaliteto hladne vojne, hkrati pa je zanikal, da bi Združene Države proti svojim državljanom razvijale kompleksen vohunski aparat, kot ga je razkril Snowden. Obama meni, da imajo le kapaciteto za 'morebitno' prestrezanje in sledenje telefonskim številkam ali elektronski pošti, če se je odkrilo, da so te povezane s terorističnim napadom. Na koncu je Obama zavzel še višjo moralno pozicijo in Rusijo kritiziral zaradi njihove protigejevske zakonodaje. Ali je s tem želel implicirati, da v panoptikonu svobodnega sveta lahko ostaneš gej, kljub temu da se lahko sledi vsakemu tvojemu gibu … je ostalo nepojasnjeno.

V svetu svobodnega trga pa se medtem z legalističnimi metodami da doseči tudi molk mladoletnih otrok. Takšna je bila namreč zahteva naftne korporacije Range Resources v sodni poravnavi z družino Hallowich, ki je osupnila celo sodnika. V zameno za 750 tisoč ameriških dolarjev, s pomočjo katerih se bo družina lahko preselila z območja, na katerem omenjeno podjetje izvaja fracking oziroma hidravlično lomljenje, bosta morala tudi 7- in 10-letni otrok molčati o tej tehniki vrtanja in posledicah, ki so jih občutili zaradi nje. Sodna poravnava je sicer postal pravnomočna leta 2011, na plano pa je prišla šele zdaj.

V Venezueli je pod streli padel vodja manjše opozicijske stranke Pablo Uzcategui, ki je se z družino vozil skozi prestolnico pokrajine Barinas, sicer politične baze pokojnega Huga Chaveza. Uzcategui je v tej pokrajini vodil desnosredinsko stranko Projekt Venezuela. Trenutno še ni jasno, ali je umor bil politični atentat, se pa že izključuje možnost ropa.

V Tuniziji na desettisoče ljudi zahteva odstop islamistične vlade, ki pripravlja osnutek nove ustave. Kulminacija v protestih je le zadnja v razvoju dogodkov, ki jo je sprožil atentat pomembnega opozicijskega voditelja Mohameda Brahmija pred dvema tednoma. Slednji je že drugi padli levičarski voditelj, potem ko je pred šestimi meseci v atentatu padel tudi sekularni politik Chokri Belaid. Proteste je podprl tudi največji tunizijski delavski sindikat UGTT, ki šteje več kot 600.000 članov.

Delovno in socialno sodišče je ugodilo tožbi Sindikata vojakov Slovenije, ki je državo tožil zaradi neizplačevanja plačnih nesorazmerij. Država bo tako morala plačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij, ki jih ni izplačevala od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012. Po mnenju sindikata je povprečen vojak v tem času bil prikrajšan za 1200 evrov, po neuradnih ocenah pa bo morala država z vštetimi zamudnimi obrestmi vojakom sedaj izplačati med 60 in 80 milijonov evrov. Če pa se bo na odločitev sodišča skliceval celotni javni sektor, pa bo država temu morala izplačati kar 180 milijonov evrov.

Gospodarska zbornica je medtem na javni tribuni izrazila zahtevo po nujnih ukrepih za zagon gospodarstva. Poleg klasičnih klicev po znižanju davkov in prepotratnosti javnega sektorja je kapital mnenja, da so njegovi strokovnjaki podplačani, zaradi česar imajo kadrovsko sušo. Po drugi strani so delavci v zasebnem sektorju preplačani. Rešitev tega - v interesu kapitala - je artikuliral Dušan Šešok, direktor podjetja Iskra:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.