OFF svobodi Svobode
Ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa je uvedla sankcije zoper kongovsko oboroženo skupino Pareco-FF in kongovsko rudarsko podjetje CDMC. Skupina, ki se bori proti uporniški skupini M23 in na strani vladnih oboroženih sil, je med letoma 2022 in 2024 nadzorovala rudnik Rubaya, v katerem poteka izkopavanje koltana, kasiterita in turmalina. Lani je nato M23 prevzel nadzor nad mestom in rudnikom, v katerem je proizvedenih med 15 in 30 odstotkov svetovne proizvodnje koltana, ki se uporablja v prenosnih računalnikih in mobilnih telefonih. Sankcije so doletele tudi rudarsko podjetje CDMC, saj po mnenju ameriških oblasti podjetje prodaja surovine, pridobljene in pretihotapljene iz rudnika Rubaya. Rudnine je nato CDMC prodal podjetjema East Rise in Star Dragon, ki imata sedež v Hong Kongu. Uporniška skupina M23 in Demokratična republika Kongo sta sredi julija podpisali načelno deklaracijo o končanju spopadov v vzhodnem delu države. Deklaracija je sledila mirovnemu sporazumu med kongovskimi in ruandskimi oblastmi, ki Združenim državam Amerike zagotavlja pravice za izkoriščanje rudnin.
Malijski represivni organi so zaradi obtožb o korupciji aretirali nekdanjega predsednika vlade Choguela Kokalla Maigo. Maigo so v začetku meseca tudi odpeljali na zaslišanje v okviru preiskave domnevne zlorabe javnega premoženja. Hunta, ki je nadzor v državi prevzela leta 2021, je Maigo odstavila novembra lani, potem ko je predsednik civilne vlade kritiziral oblast hunte. Po poročanju Reutersa je bilo v zadnjih dneh aretiranih okoli 40 vojakov, med drugim vojaška generala Abass Dembele in Nema Sagara.
Sodišče Bosne in Hercegovine je ugodilo zahtevi predsednika Republike Srbske Milorada Dodika za zamenjavo zaporne kazni z denarno. Sodišče je Dodika februarja obsodilo na enoletno zaporno kazen in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Sodba je postala pravnomočna v začetku meseca, ko jo je potrdilo tudi prizivno sodišče. Dodik je za zamenjavo kazni plačal več kot 36 tisoč konvertibilnih mark, kar je okoli 18 tisoč evrov. Dodikovi odvetniki so se pritožili tudi na odločitev državne volilne komisije, ki je predsedniku entitete prejšnji teden odvzela predsedniški mandat.
V Beogradu so se protestniki zbrali pred sedežem vladajoče Srbske napredne stranke, policija pa se je protestnikov lotila s pendreki. Demonstranti so policiste spraševali, zakaj niso posredovali v Vrbasu in Bački Palanki, kjer so podporniki SNS-a na protestnike streljali s pirotehniko. V Vrbasu so včeraj protestirali študentje, zbrali pa so se tudi podporniki stranke predsednika Aleksandra Vučića, ki so mahali s srbskimi zastavami in na drog izobesili zastavo z Vučićevo podobo. Pozneje so podporniki vladajoče stranke na zbrane protestnike metali bakle in petarde. Protestniki so dejali, da je bilo v obmetavanju poškodovanih več ljudi, policija pa sprva ni posredovala.
Več sto protestnikov je v Berlinu nasprotovalo prepovedi plavanja v reki Spree, ki je v veljavi od leta 1925. Protest, v okviru katerega so demonstranti plavali v reki, je organizirala skupina Fluss Bad Berlin. Protestniki predlagajo, da se odpre skoraj dvokilometrski pas brez rečnega prometa, saj se je po njihovem mnenju kakovost vode izboljšala.
Vrhovno sodišče je zavrnilo revizije nekdanjih nadzornikov Luke Koper, obsojenih na plačilo 16 milijonov evrov odškodnine. Člane nadzornega sveta je koprsko sodišče obsodilo zaradi nakupa 10-odstotnega deleža v slovaškem logističnem holdingu TTI, ki ga je leta 2008 opravila uprava Luke Koper pod vodstvom Roberta Časarja s soglasjem nadzornikov. Po razrešitvi uprave je bila opravljena izredna revizija poslovanja, ki je pokazala, da je Luka Koper delež preplačala, nova uprava pa je nato proti nadzornikom in nekdanji upravi vložila odškodninsko tožbo. Leta 2023 je koprsko višje sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo odškodninsko odgovornost nadzornikov v višini več kot 16 milijonov evrov s pripadajočimi obrestmi. Pooblaščenci članov nadzornega sveta so nato vložili zahteve za revizijo sodbe, po zavrnjeni reviziji pa je sodba postala pravnomočna.
Javni zavod Šport Ljubljana je potrdil, da Nogometni klub Svoboda na letošnjem razpisu ni bil izbran za izvajalca letnega športnega programa, češ da je vodstvo kluba na razpisih navedlo neresnične podatke. Svoboda, ki trenutno nastopa v tretji slovenski ligi – zahod, bo tako izgubila sedež na istoimenskem stadionu. Župan Zoran Janković je na včerajšnji tiskovni konferenci komentiral razloge za prekinitev sodelovanja.
Izjava
Janković je ob tem dodal, da bo lokacija pripadla drugemu, a trenutno še nedoločenemu klubu. Lastnik Svobode Hajro Rizvić je za Dnevnik povedal, da so napake, ki jih pri občini očitajo klubu, že odpravili in da so podobne neskladnosti odkrili tudi pri drugih klubih, a jih zato niso odslovili. Župan Jankovič je povedal tudi, da na občini načrtujejo rekonstrukcijo nogometnih površin stadiona Svoboda, za izvedbo načrta pa bodo odkupili nekatera sosednja zemljišča.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je vzpostavilo register javnih najemnih stanovanj, v katerem je vpisanih več kot 29 tisoč enot od skupno ocenjenih 33 tisoč. V registru so podatki o velikosti, lokaciji in starosti stanovanjskih enot, podatki pa bodo osnova za umeščanje novih stanovanjskih projektov v prostor za obnovo trenutnega fonda. Državni zbor je sredi julija potrdil novelo stanovanjskega zakona in zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, v okviru katerega bi bilo namenjenih sto milijonov evrov letno za gradnjo in obnovo najemnih stanovanj za obdobje desetih let.
Dodaj komentar
Komentiraj