Številna množica demonstrantov je v švedski prestolnici izrazila nestrinjanje z napadom, ki se je zgodil prejšnji teden. Pripadniki neonacističnih skupin, ki na Švedskem v zadnjem času pridobivajo vedno več podpornikov, so prejšnji teden v Stockholmu napadli udeležence antirasističnega shoda in med drugim zabodli dva udeleženca. V odziv se je včeraj v istem predelu mesta zbralo 16.000 ljudi, ki so glasno izrazili svoje nasprotovanje rasizmu in nacionalizmu. Švedska sicer velja za eno najbolj tolerantnih držav Evrope, a se situacija naglo spreminja s povečanjem števila priseljencev in posledično rastočo ksenofobijo. Poročilo, izdano prejšnji teden, potrjuje povečano dejavnost neonacističnih skupin, vključno s širjenjem propagande in demonstracijami.

Edward Snowden zopet išče politični azil v Nemčiji, v zameno pa ponuja svojo pomoč proti vohunskim aktivnostim ameriške Nacionalne varnostne agencije. Prejšnji teden je Snowden poslal podobno pismo tudi brazilski vladi, z namenom, da bi pomagal pri preiskavah zločinov, naperjenih proti brazilskim državljanom s strani ameriške Nacionalne varnostne agencije. Brazilski predsednik je sicer rekel, da bi njegovi prošnji lahko ugodil, če bi Snowden vložil uradno vlogo za politični azil. Nemška vlada njegovi prvi prošnji, ki jo je poslal že novembra, ni ugodila. Razloge navaja Steffen Seibert, tiskovni predstavnik kabineta, češ da to ni v interesu Nemčije zaradi varnosti in pomembnosti zavezništva z Združenimi državami Amerike. Kljub začasnemu azilu, ki ga je Snowden pridobil v Rusiji letos avgusta, pa tako odmevni “žvižgač” še zmeraj išče stalno prebivališče, kjer želi nadaljevati z informiranjem javnosti o vohunskem delovanju ameriške Nacionalne varnostne agencije.

Več tisoč ljudi se je zbralo v Hamburgu, in sicer v nasprotovanju zaprtju kulturnega centra Rote Flora. Center je redno zbirališče levičarjev in prebivališče številnih skvoterjev. Prodaja prostora privatnemu lastniku je tako sprožila veliko neodobravanje in združila protestnike v ideji, da mesto pripada vsem. Že od začetka protesta je bila po besedah organizatorjev prisotna agresija s strani policije, ki je zbrane med drugim poskušala omejiti z obsežno rabo vodnih topov in solzivca. Čeprav so proteste spodbudili načrti za zaprtje centra, pa med številnimi prebivalci vlada splošno neodobravanje načinov, na katere oblast ravna z migranti in begunci. Prejšnji teden je na primer prišlo do izseljevanja iz stavb v hamburškem predelu Reeperbahn, v katerih so bili nastanjeni številni begunci.

Podobne tehnike v spopadu s protestniki ponovno uporablja tudi turška policija. Znotraj najnovejše antikorupcijske preiskave je bilo uradno obtoženih že 24 ljudi, med njimi sinova ministrov za gospodarstvo in notranje zadeve. Medtem ko protestniki zahtevajo odstop vlade, predsednik vlade Tayyip Erdogan preiskave in aretacije ocenjuje kot napad na njegovo oblast in zavrača vsakršno možnost odstopa. V svojem odzivu na obtožbe je med drugim odpustil številne uslužbence policije, ki so sodelovali v preiskavah. Trenutni protesti so že drugi primer močnega nestrinjanja z delovanjem Erdoganove vlade letos. Masovni protesti so se v Istanbulu in drugih turških mestih odvijali že poleti kot odgovor na projekt pozidave istanbulskega parka Gezi.

Na svojevrsten način je svoje nestrinjanje s kršitvami zakonodaje, ki ureja pripor in pravice migrantov, izrazilo devet ilegalnih priseljencev v enem od migrantskih centrov blizu Rima. Z iglo, narejeno iz delov vžigalnika, ter nitjo iz posteljnih rjuh so si zašili usta, da bi opozorili na slabe razmere v omenjenih centrih. Protestnikom se je pridružil tudi Khalid Chaouki, predstavnik italijanske Demokratske stranke, ki s tem dejanjem želi opozoriti na neprimerne bivalne razmere. Razprava o primernih ukrepih v okviru migrantske politike je sicer vedno glasnejša znotraj Evropske unije in predvsem Italije, iz katere je ravno prejšnji teden prišel posnetek nehumanega ravnanja na otoku Lampedusa. Število migrantov iz severne Afrike ter Sirije v Italijo se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za več kot štirikrat.

V Kambodži se je na narodnem Trgu svobode zbralo več deset tisoč ljudi z željo po predčasnih parlamentarnih volitvah oziroma odstopu predsednika vlade Hun Sena. Združenje opozicijskih političnih skupin je napovedalo vsakodnevne proteste, dokler ne dosežejo svojih ciljev. Sam Rainsy, vodja istoimenske opozicijske politične skupine, neposredno obtožuje Hun Sena odprodaje narodne zemlje in premoženja. Kljub mnogim obtožbam korupcije pa je Hun Sen na vrhovnih pozicijah v državi že več kot 28 let. Protesti v Kambodži so bili spodbujeni zaradi nedavnih dogodkov na Tajskem, kjer je predsednica vlade Yingluck Shinawatra napovedala predčasne volitve, kljub temu pa v tej državi še zmeraj protestirajo, saj želijo Shinawatro popolnoma izriniti iz političnega delovanja.

Na podlagi novembrskega zakona o omejevanju protestov so bili v Egiptu poleg mnogih drugih doslej aretirani še trije aktivisti, eni pomembnejših organizatorjev protestov proti vladavini Hosnija Mubaraka. Zakon prepoveduje vsak zbor več kot desetih oseb, ki ni bil potrjen s strani oblasti. Demonstranti, pridržani na novembrskih demonstracijah uperjenih proti omenjenemu zakonu, so bili obsojeni na tri letno zaporno kazen.

Južni Sudan je na precepu državljanske vojne. Bivši namestnik predsednika Riek Machar je napovedal, da želi biti voditelj države, medtem ko ga sedanji predsednik Salva Kiir obtožuje poskusa državnega udara. Poveljnik zaprisežen Macharju je namreč osvojil mesto Bantiu, ki je klonilo v bitki, ki je za seboj pustila na stotine mrtvih, na deset tisoče ljudi pa je iz mesta pobegnilo z željo, da prispejo v zavarovana taborišča Združenih narodov. Tudi južnosudanska vlada je potrdila izgubo velikega dela ozemlja, ki je glavno območje proizvajanja nafte v državi.

Britanski premier David Cameron skuša doseči sprejetje novih pravil na področju evropskih migracij. V primeru, da EU ne uvede novih omejitev priseljevanja iz novih članic, Cameron grozi z blokado srbske pridružitve. Britansko paniko je sprožila januarska odločitev o začetku pristopnih pogajanj, Cameron pa sedaj želi omejiti neomejeno migracijo do časa, ko bodoče nove članice dosežejo določeno stopnjo razvitosti. Njegovi predlogi v Bruslju niso naleteli na pozitiven odziv, saj predstavljajo kršitev osnovnih načel EU o prostem gibanju kapitala in delavcev. Zahteva je le najnovejši razvoj splošne protimigrantske retorike s strani britanske vlade, ki je do sedaj temeljila predvsem na širjenju negativnih stereotipov o priseljencih iz Bolgarije in Romunije, ki jim bo od prvega januarja naslednje leto omogočeno neomejeno gibanje znotraj EU.

V več mestih v Bosni in Hercegovini so v soboto potekali protesti študentov in visokošolskih učiteljev zaradi odločitve pristojnih institucij, da Bosna in Hercegovina ne pristopi k programu Erasmus plus. Širši vpogled nam je predstavil Zoran Čatić, odgovorni urednik sarajevskega študentskega radia eFM.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Izreden pričetek delovnega tedna. Seveda govorimo o našem predsedniku republike in vrhovnem poveljniku Slovenske vojske Borutu Pahorju. Na kratko preletimo njegov današnji urnik. Ob deseti uri in trideset minut si je ob dnevu samostojnosti in enotnosti ogledal vrtec Ivana Korošca v Borovnici. Ravnokar naj bi prek videokonference nagovarjal predstavnike Slovenske vojske v tujini. Nekje vmes je Borutu Pahorju v znak podpore gospodu Enesu Musiću, ki nudi brezplačne tople obroke ljudem v stiski, uspelo celo obiskati picerijo in gostilno Ham Ham. Kaj si je privoščil nam je pojasnila natakarica Nataša Jurčec.

Izjavi lahko prisluhnete v posentku oddaje.

OFF so pripravili vajenca Žiga in Zala ter Počivalšek.