OFF Tehnokapitalizma

OFF Tehnokapitalizma

Aktualno-politična novica
14. 9. 2020 - 15.00
 / OFF

Japonska vladajoča stranka liberalnih demokratov je na kongresu izbrala svojega novega predsednika, ki bo skoraj zagotovo postal tudi novi predsednik vlade. Po odstopu dolgoletnega predsednika stranke Šinza Abeja, ki je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, bo njeno vodenje zdaj prevzel Jošihide Suga. Ta je na kongresu zbral prepričljivo večino, 377 od 534-ih glasov, s čimer je najverjetneje postal tudi naslednji predsednik vlade. Sledilo bo sicer še glasovanje v japonskem parlamentu, glede na zastopanost strank v njem pa gre le še za formalnost. Suga za razliko od večine japonskih visokih politikov ne prihaja iz politične dinastije, zaradi česar uživa precejšnjo javno podporo. Ob kandidaturi je napovedal nadaljevanje dosedanjih politik vlade in odločen boj proti gospodarskim težavam, v katerih se je država znašla med pandemijo.

Družba ByteDance, lastnica priljubljenega družbenega omrežja za deljenje videovsebin TikTok, je zavrnila Microsoftovo ponudbo za nakup te platforme. Edina veljavna ponudba tako ostaja ponudba podjetja Oracle, ki je po neuradnih podatkih tudi dobilo posel. Razlog za prodajo je napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo ameriškim podjetjem prepovedal poslovanje s platformo, če ta do 15. septembra ne bo prodana podjetju v ameriški lasti. Po njegovih besedah predstavlja kitajsko lastništvo družbenega omrežja preveliko nevarnost za državno varnost, saj naj bi Kitajska s pomočjo platforme zbirala podatke o ameriških državljanih. A po prvih podatkih ne gre za neposredno prodajo ameriškega dela TikToka, temveč za oblikovanje partnerstva, pri katerem bi Oracle prevzel zbiranje in hranjenje podatkov o ameriških državljanih, zato še ni jasno, ali bo ameriška vlada posel sprejela.

Ostajamo na področju tehnokapitalizma. Ameriška družba Nvidia, ki proizvaja predvsem grafične kartice, bo za 34 milijard evrov prevzela podjetje ARM, ki ima sedež v Veliki Britaniji. Prodajalec je japonski investicijski sklad SoftBank, za katerim v velik meri stoji kapital Saudove Arabije. ARM razvija osnovne elemente mikročipov, ki jih druga podjetja nato uporabljajo v svojih mikročipih. ARM je eden najmočnejših igralcev v tehnološkem gospodarskem sektorju, saj je lastnik intelektualne lastnine, na kateri temeljijo skoraj vsi procesorji v praktično vseh pametnih telefonih in drugih pametnih napravah ter velik del mikrokontrolerjev vseh vrst, vse pomembnejši pa so tudi na trgu močnejših računalnikov. Na leto proizvedejo približno 25 milijard čipov s tehnologijo ARM. Eden večjih uporabnikov tehnologije ARM je tudi podjetje Nvidia, ki se je iz proizvajalca grafičnih kartic za računalniške igre v zadnjih letih razvilo v najpomembnejšega igralca na področju mikroprocesorjev za strojno učenje in umetno inteligenco. Drugi uporabniki intelektualne lastnine družbe ARM, ki so Nvidiini konkurenti, na primer korejski Samsung ali kitajski Huawei, niso zato nad prevzemom niti najmanj navdušeni.

V beloruski prestolnici Minsk so tudi to noč potekali množični protesti, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Protestniki so poleg stalnih zahtev po odstopu predsednika Aleksandra Lukašenka tokrat izražali tudi nestrinjanje nad njegovim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ruskem letovišču Soči. Po podatkih policije so samo v Minsku pridržali več kot 400 protestnikov. Ti predsedniku očitajo, da želi z rusko pomočjo nasilno zatreti gibanje za demokratične spremembe, ki je ponovno vzplamtelo po zadnjih volitvah, na katerih naj bi Lukašenko nelegitimno ponovno zmagal.

V Rusiji so v več regijah potekale lokalne volitve. Na večini volitev je po preliminarnih rezultatih največ glasov prejela vladajoča stranka Enotna Rusija, a rezultati stranke, ki je naklonjena predsedniku Vladimirju Putinu, niso bili tako prepričljivi kot v preteklosti. Volitve je zaznamovala tudi domnevna zastrupitev aktivista Alekseja Navalnega, ki se trenutno zdravi v Berlinu. Tudi mesto Tomsk v Sibiriji, kjer naj bi Navalni spil skoraj zadnjo skodelico čaja, je eden izmed krajev, v katerih je Enotna Rusija izgubila večino v občinskem svetu. Tudi sicer je opozicija svoje uspehe dosegla predvsem v Sibiriji, med drugim v tretjem največjem ruskem mestu Novosibirsk, drugje pa je znova prepričljivo slavila Enotna Rusija. Opozicijske stranke so uspeh dosegle tudi s pozivanjem k taktičemu glasovanju za tiste kandidate, ki imajo največ možnosti, da premagajo kandidate, ki podpirajo vlado. Največ je s tem pridobila Liberalna demokratska stranka, ki sicer ni velika zagovornica liberalizma ali demokracije ter zagovarja skrajno nacionalistično politiko. Tokratne volitve so bile prve volitve v Rusiji, ki so potekale po novem sistemu glasovanja, pri katerem so lahko volivci svoj glas že dva dni pred nedeljskim odprtjem volišč odddali tudi po spletu.

Grčija bo na otoku Lezbos zgradila nov, stalni center za migrante, s katerim bo nadomestila taborišče Moria, ki je bilo uničeno v več požarih. Po uničenju Morie je brez najosnovnejšega bivališča ostalo več kot 12 000 migrantov na Lezbosu, ki jih Grčija ne želi premestiti z otoka. Grški premier Kiriakos Micotakis je napovedal, da bo to tudi priložnost za spremembo načina obravnave migrantov, ki prihajajo na grške otoke, ni pa povedal, kakšne naj bi te spremembe bile. Na Lezbosu sicer že raste novo šotorišče. Domnevno začasni center gradi grška vojska na območju nekdanjega vojaškega vadišča Kara Tepe, vanj pa je bilo do zdaj preseljenih približno 350 migrantov.

Z spuščanjem zastave v vojaški bazi Marmal se je zaključila misija hrvaške vojske v Afganistanu. Baza Marmal na samem severu države v bližini meje z Uzbekistanom je sicer glavno oporišče nemške vojske v Afganistanu. Hrvaška misija se končuje malo pred svojo dopolnitvijo polnoletnosti, saj je Hrvaška prve vojake v Afganistan poslala že februarja 2003. V prvih letih so delovali predvsem v okolici Kabula, kjer je imela Hrvaška na primer leta 2008 nameščenih okoli 300 vojakov. Zahteve po umiku iz Afganistana so se na Hrvaškem močno okrepile, potem ko je bil julija lani v samomorilskem napadu na konvoj hrvaške vojske ubit en vojak, dva pa sta bila hudo poškodovana.

Petkovo glasovanje v Državnem zboru Republike Slovenije bo prvo, pri katerem bodo nekateri poslanci zaradi karantene sodelovali na daljavo. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je na novinarsko vprašanje glede delovanja parlamenta v času karantene nekaterih poslancev odgovoril, da so poslanci že aprila sprejeli spremembo poslovnika, ki omogoča delovanje na daljavo. Informacijska služba parlamenta je oblikovala posebno informacijsko orodje, s katerim bodo lahko poslanci enakopravno sodelovali v razpravi in o sklepih tudi glasovali. Kljub delujočemu sistemu pa Zorčič ni naklonjen redni uporabi orodja, zato ga bodo v Državnem zboru uporabljali le v nujnih primerih. Po njegovih besedah nevarnosti za vdore ni, preventivno pa na daljavo ne bo možno tajno glasovanje.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.