Francoski finančni minister Bruno La Maire je sporočil, da bo Francija z novim letom pričela samostojno obdavčevati velika tehnološka podjetja. Po ministrovih besedah bi naj davki v prvem letu v državno blagajno prinesli do 500 milijonov evrov. Po ministrovih besedah je razlog za samostojno obdavčitev počasen napredek glede dogovora na ravni Evropske unije o tako imenovanem GAFA davku, poimenovanem po Googlu, Applu, Facebooku in Amazonu. Za uvedbo skupnega davka si je poleg Francije najbolj prizadevala Nemčija, a je dogovor z vetom blokirala Irska, pri čemer je kot razlog navedla obremenitev gospodarskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Na sprejem digitalnega davka na državni ravni se sicer pripravljajo tudi v Združenem kraljestvu, Italiji, Španiji, Indiji in Singapurju.

Več ameriških skupin za civilne pravice je v pismu ustanovitelju in izvršnemu direktorju Facebooka Marku Zuckerbergu zahtevalo, da skupaj s Sheryll Sandberg odstopi z mesta v upravnem odboru podjetja. 31 skupin Facebooku očita omogočanje širjenja propagande in sovraštva proti ranljivim skupinam. Vodstvo podjetja naj bi bilo s tem seznanjeno in je celo skušalo vplivati na javno mnenje in spremembo zakonodaje, ki ureja področje. Facebook naj bi tako po prepričanju skupin pogosto napadal svoje kritike. Med drugim naj bi najel PR podjetje, ki je njihove kritike obtoževalo, da za njimi stoji George Soros. Mark Zuckerberg je vpletenost nekaterih vodilnih zanikal in obljubil vzpostavitev neodvisnega telesa, ki bo obtožbe raziskalo.

V ameriški zvezni državi Missouri so v obsodbi družine zaradi nezakonitega lovljenja enemu izmed obsojencev med drugim naložili kazen gledanja Disneyjeve klasike Bambi enkrat na mesec. Obsojenec David Berry, ki naj bi se senzibiliziral za divjad z ogledom risanke, je bil skupaj z bratom, očetom in znancem aretiran zaradi nezakonitega uboja divjadi, kar je storil zavoljo pridobivanja glave jelena za trofejo. Sodišče je poleg sankcije “empatizacije” vsem naložilo tudi 45 tisoč evrov globe in odvzem dovoljenj za lovljenje. Missourski urad za naravovarstvo je preiskavo glede nezakonitega postopanja družine Berry pričel leta 2015, David Berry pa bo tekom enoletne zaporne kazni moral 12-krat pogledati Bambija.

Japonska je sprejela novi petletni obrambni načrt, ki predvideva  povečanje vojaške moči. Izstopa predvsem nakup dveh novih letalonosilk, prvi takšen s strani Japonske po drugi svetovni vojni. Sprejeti načrt je zadnji v seriji ukrepov vlade premierja Šinza Abeja, da okrepijo japonsko vojsko. Poteza Japonsko oddaljuje od ustavnih povojnih zavez, da bodo vojaške sposobnosti striktno obrambne. Abe pravi, da so takšni ukrepi nujni zaradi naraščajočih nevarnosti v regiji v obliki Severne Koreje in še posebej vse večje vojaške prisotnosti Kitajske. Petletni plan predvideva rekordne zneske zapravljanja v višini do 214 milijard evrov do leta 2024. Novi načrt je prav tako del zavez, ki jih je Japonska zagotovila Združenim državam Amerike, da bo kupila več ameriške vojaške opreme. Te so prišle pod pritiskom predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je večkrat javno izrazil, da je trgovinski deficit z Japonsko prevelik.

Organizacija Novinarji brez meja je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se je število smrtnih žrtev med novinarji v zadnjem letu povečalo. Sovraštvo proti novinarjem javno izraženo s strani politikov, poslovnežev in verskih voditeljev ima pogosto tragične posledice, opozarjajo pri organizaciji. Tekom leta je bilo ubith 80 novinarjev, 348 je bilo zaprtih, 60 pa vzetih za talce. Največ novinarjev, 15, je bilo ubitih v Afganistanu. Skoraj polovica jih je bila ubitih v državah izven konfliktnih območij, največ v Mehiki, Indiji in ZDA. Največ novinarjev je priprtih na Kitajskem, sledijo pa Egipt, Turčija, Iran in Saudova Arabija.

Potem ko sta se sprti strani v jemenski državljanski vojni dogovorili za premirje, ki bi se naj začelo ob polnoči, je kmalu prišlo do spopadov in prekinitve le-tega. Tako se je ponovil četrtkov scenarij, ko so se predstavniki jemenske vlade in uporniških Hutijev že dogovorili o prekinitvi ognja in obojestranskem umiku borcev iz pristaniškega mesta Hudajda, a so kljub temu že tedaj izbruhnili spopadi. Združeni narodi so zato napovedali, da bo premirje začelo veljati v ponedeljek ponoči. Sporazum je bil pomemben korak h končanju večletne državljanske vojne, ki jo spremlja huda humanitarna kriza. Po podatkih ZN je v Jemnu lačnih oziroma podhranjenih skupaj 20 milijonov ljudi ali 70 odstotkov vsega prebivalstva.

Bolgarsko državljanstvo je moč kupiti tudi preko fiktivnega naslova električnega droga. Katja Mateva, nekdanja direktorica službe bolgarskega pravosodnega ministrstva, je za spletni portal EUObserver pojasnila, da je nabiralnik neobstoječega naslova, ki se nahaja na električnem drogu, prijavil lokalni župan. Na tem naslovu naj bi bilo po besedah Mateve prijavljenih na tisoče Makedoncev, ki so z gotovino kupovali potrdila, potrebna za pridobitev bolgarskega državljanstva in s tem državljanstva EU. V enajstih letih njenega službovanja je vsako leto kupilo državljanstvo vsaj 5000 ljudi, za ustrezne dokumente pa so plačali od 500 do 7000 evrov. Spomnimo, da je oktobra bolgarska policija aretirala 21 osumljencev, ki naj bi sprejemali podkupnine za pridobitev dokumentov, potrebnih za državljanstvo.

Stefano Patunelli, vodja skupine senatorjev Gibanja petih zvezd, je v italijanskem senatu vložil amandma, ki bi pri sprejemanju finančnega zakona za leto 2019 upošteval posebnost manjšinjskih medijev. Patunelli se je sicer konec novembra srečal s predsednikoma obeh slovenskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Obe sta sprejetju zakona nasprotovali, saj je predvideval postopno zmanjševanje javnih sredstev za medije, ki izhajajo pod okriljem slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski