V zgodnjih jutranjih urah se je v Sudanu prišlo do vojaškega udara. Vojska je pridržala premierja Abdalo Hamdoka, več ministrov, vse člane civilnega dela prehodne vlade, nekatere visoke uradnike in guvernerja Kartuma Ajmana Khalida. Vodja civilno-vojaškega sveta, general Abdel Fatah Al Burhan, je razglasil izredne razmere in razpustil svet in tranzicijsko vlado. Po vsej državi so prekinjene internetne povezave, državna televizija pa oddaja poseben program patriotskih pesmi.

Napetosti med vojaškim in civilnim delom sveta, ki od leta 2019, po odstavitvi predsednika Omarja Al Baširja, predstavlja institut delitve oblasti, so na vrhuncu že vse od neuspelega udara pretekli mesec. 17. novembra bi vodstvo sveta od vojske sicer moral prevzeti civilni del na čelu s premierjem Hamdokom, a se to po vojaškem udaru bržkone ne bo zgodilo. O razlogih za udar vojske več Raga Makawi, urednica spletnega portala African Arguments.

Izjava

Še več o ozadju vojaškega udara v Sudanu v OFFsajdu ob 17. uri.

V sosednji Etiopiji vojska nadaljuje z zračnimi napadi na regijo Tigraj na severu države. Zadnji cilj je bilo območje Mai Tsebri, ki ga je po podatkih vladnega tiskovnega predstavništva Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, poznana pod kratico TPLF, uporabljala kot poveljniško oporišče in vadbeni tabor. V času raketiranj, ki sedaj potekajo teden dni, sta bili tarči Mekelle in mesto Agbe, kjer naj bi TPLF skladiščila orožje. Podatkov o številu ranjenih in žrtvah v zadnjih napadih ni, saj v Tigraju vlada komunikacijski mrk. Organizacija združenih narodov je v petek začasno, za dva tedna, odpovedala vse lete v Mekelle, potem ko je moralo zaradi napadov prisilno pristati letalo s humanitarno pomočjo, namenjeno iz Adis Abebe v tigrajsko prestolnico. Tigraj tako ostaja, kot so položaj poimenovali v Združenih narodih, v primežu “de facto humanitarne blokade”.

Pakistanski notranji minister Šeik Rašid Ahmad je sporočil, da je vlada po pogajanjih odobrila izpustitev 350 aktivistov skrajne islamistične stranke Tehrik-e-Labbik Pakistan, poznane pod kratico TLP. Njeni člani so v petek organizirali množični shod oziroma pohod za svobodo strankinega vodje, Saada Husaina Rizvija, čigar izpustitev je zaradi pomanjkanja dokazov ta mesec odredilo pristojno višje sodišče. Na pot proti prestolnici Islamabad so Rizvijevi podporniki krenili iz drugega največjega pakistanskega mesta Lahore, nato pa po spopadu s policijo, v katerem naj bi bilo ubitih vsaj sedem podpornikov TLP in dva policista, pri mestu Muridke zasedli glavno avtocesto in povsem blokirali promet. Rizvija so oblasti sicer priprle aprila, ko je vodil protivladne proteste, na katerih je pozival k izgonu francoskega veleposlanika zaradi izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona ob umoru učitelja Samuela Patyja, ki se je zgodil 16. oktobra lani v predmestju Pariza. Stranka TLP, ki se je v zadnjih petih letih povzpela na vodilo mesto med islamističnimi strankami v Pakistanu, je bila po aprilskih protestih uradno prepovedana, a oblasti tega niso konsistentno uveljavljale. 

V Uzbekistanu so potekale predsedniške volitve, ki se jih je udeležilo 80 odstotkov volivcev – teh je v državi 21 milijonov. Državna volilna komisija je že včeraj opoldne sporočila, da bo rezultat volitev, ki sicer še ni znan, veljaven, saj je bil takrat izpolnjen 33-odstotni kvorum. Za predsedniški položaj se je potegovalo pet kandidatov, med njimi tudi zdajšnji predsednik Šavkat Mirzijojev, ki bo po napovedih prepričljivo dobil tudi drugi mandat. Preden je leta 2016 zasedel predsedniško mesto – sprva, po smrti “očeta” Uzbekistana Islama Karimova, le začasno – je Mirzijojev trinajst let opravljal premiersko funkcijo. Pod njegovim predsedovanjem so v Uzbekistanu izpeljali več reform, ki so liberalizirale zlasti gospodarstvo, še vedno pa ta srednjeazijska država skupaj s Turkmenistanom velja za politično eno najbolj avtokratskih držav.

Hrvatski suverenisti so začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o primernosti uvedbe evra. V evroskeptični stranki s štirimi poslanci v saboru trdijo, da je hrvaško gospodarstvo prešibko in ne dovolj konkurenčno za uvedbo evra, zato bodo njeni člani v štirinajstih dneh poskušali dobiti podporo desetih odstotkov volilnih upravičencev oziroma zbrati približno 370 tisoč podpisov. Hrvatski suverenisti si želijo, da bi referendum, če bi z njim uspeli, vodil v spremembo ustave, s čimer bi se zamenjava kune lahko zgodila le z neposredno potrditvijo državljanov na glasovanju.

Po predvideni časovnici bi evro na Hrvaškem sicer uvedli z letom 2023, hrvaška kuna pa je že vrsto let s stalnim menjalnim tečajem vezana na evro. V vladi Andreja Plenkovića so referendumsko iniciativo označili za nepotrebno, saj da so Hrvati z uvedbo evra soglašali že leta 2012, s tem ko so z dvotretjinsko večino podprli pridružitev Hrvaške Evropski uniji; po zadnjih javnomnenjskih raziskavah odstotek podpore evru v nekaj manj kot desetletju ni pretirano padel, danes naj bi ga sprejelo 60 odstotkov volivcev. Po Plenkovićem mnenju bo zamenjava kune odstranila tveganje za valuto, zmanjšala obrestne mere, izboljšala kreditno sposobnost države in odprla vrata naložbam v gospodarstvo. Tudi če bodo Hrvatski suverenisti zbrali dovolj podpisov, to še ne pomeni nujno, da bo do razpisa referenduma dejansko prišlo. O dopustnosti in pravni osnovi referenduma bi namreč lahko odločalo še ustavno sodišče.

Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije sta pred jutrišnjim glasovanjem o noveli zakona o igrah na srečo v državnem zboru poslance pozvala, naj novelo zavrnejo. V organizacijah menijo, da je ta “nesprejemljiva in škodljiva za širšo družbo /.../ saj se s predvidenimi ukrepi predvsem krepi tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je med drugim nedopustno z vidika nevarnosti in širjenja zasvojenosti”. Po mnenju Karitasa in Rdečega križa je področje iger na srečo v Sloveniji zadovoljivo zamejeno, kontrola države nad njim pa ustrezna. Spremembe zakona, ki med drugim predvidevajo več prirediteljev klasičnih iger na srečo, bi omogočile agresivno širjenje najbolj tveganih, še menijo v organizacijah.