“Če želi Evropska unija imeti koristi od največjega prostotrgovinskega sporazuma do sedaj, bo morala plačati ceno.” To je sporočilo ameriškega kongresa po predstavitvi Zakona o povečevanju tržnih in gospodarskih dejavnosti Izraela. Ta predvideva prepoved ekonomskih sankcij za Izrael s strani trgovinskih partneric Združenih držav Amerike. To pomeni, da se bo Evropska unija ob morebitni potrditvi transatlantskega prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU, krajše TTIP morala zavezati, da proti Izraelu ne bo izvajala bojkota, umika investicij ali drugih ekonomskih sankcij.

Zakon, ki ga je že nekaj časa pripravljala proizraelska lobistična organizacija AIPAC, mora prestati še glasovanje v pristojnem odboru, podporo pa je že dobil pri Republikancih in Demokratih. Ameriška politika je tako znova pokazala složnost pri prizadevanju za blagostanje države Izrael.

Selimo se čez lužo. Evropski parlament je sprejel resolucijo za usklajeno pripravo zakonodaje o evidenci podatkov o potnikih in njihovem varstvu. Gre za takoimenovano protiteroristično zakonodajo, ki predvideva večji nadzor na schengenskih mejah in izmenjavo informacij organov kazenskega pregona z agencijami Evropske unije v večjem obsegu. Evropski poslanci so podprli tudi naložbe v socialne in izobraževalne programe s tovrstno tematiko. Več, Tanja Fajon, evropska poslanka.

Izjava je na voljo v posnetku v oddaje.

Resolucija je bila sprejeta pred današnjim vrhom voditeljev Evropske unije, na katerem se naj bi v glavnem razglabljalo o protiterorizmu, nekaj minut pozornosti bo zagotovo dobil tudi konflikt v Ukrajini, saj je v Bruselj na srečanje prišel ukrajinski predsednik, Petro Porošenko.

Porošenko naj bi prisotne šefe držav seznanil s situacijo v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogajanjih v beloruskem Minsku oznanil premirje v Ukrajini, ki naj bi nastopilo 15. februarja ob polnoči. Sporazum o premirju je sicer enak tistemu iz septembra lani, ki je predvideval umik obeh sil iz frontnih črt in vzpostavitev tamponske cone. Dogovor o premirju naj bi vseboval tudi zavezi Francije in Nemčije, da bosta pomagali sanirati bančni sektor na vojnih območjih.  Putin je še dodal, da so se pogajanja vlekla 17 ur, ker se Porošenko ni želel neposredno pogajati s proruskimi separatisti. Dogovor o premirju je zadovoljil tudi slovensko zunanje ministrstvo.

Švicarska vlada je pripravila zakon o imigrantskih delavcih iz območja Evropske unije. Zakon je posledica referenduma, izvedenega februarja lani, kjer je nekaj več kot polovica Švicarjev podprla omejitev priseljevanja. Zakon predvideva strožji nadzor na mejnih prehodih, predvsem pri množici Italijanov, ki dnevno migrirajo v Švico. V oči bode tudi ukrep, ki podjetjem predpisuje, da lahko tujca zaposlijo samo, če na delo ni prijavljen kvalificiran švicarski državljan. Vlada, ki je bila v pripravo zakona prisiljena, opozarja, da bo ta ukrep prizadel zlasti tista podjetja, ki že zdaj čutijo pomanjkanje delovne sile. V Švico letno migrira skoraj 80.000 državljanov EU, kar četrtina njenega prebivalstva tvorijo tuji državljani.

Potem ko je v bližini otoka Lampeduse v Sredozemskem morju izgubilo življenje 300 beguncev, se v Italiji znova govori o obuditvi akcije Mare Nostrum. Slednja je bila prekinjena oktobra lani, nadomestila jo je skupna evropska akcija z imenom Triton, ki ima kljub podpori drugih držav članic kar tretjino nižji proračun kot njena predhodnica. Posledično je slabše tudi reševanje beguncev, zato je nekdanji italijanski premier, Enrico Letta, pozval k ponovni oživitvi italijanskih reševalnih misij. Desničarske stranke predlogu nasprotujejo, saj naj bi ta spodbujal imigracijo. Predsednik italijanske vlade, Matteo Renzi, pa je zgolj pozval k mirni rešitvi konflikta v Libiji.

Načrt indonezijske vlade o obveznem preverjanju spolne nedotaknjenosti deklic je pod mednarodnim pritiskom spodletel. Vlada je predlagala ureditev, kjer bi dekleta lahko zaključile srednjo šolo zgolj ob izkazani deviškosti. Predlog je naletel na veliko neodobravanje svetovne in domače javnosti, ukrep so obsodili tudi nekateri islamski kleriki. Indonezija je vse bolj podvržena šeriatskemu pravu, spolno nedotaknjenost so morale dokazovati tudi kandidatke za policistke, kar je prav tako sprožilo burne odzive.

Medijski zbornici Gospodarske zbornice Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije ni uspelo doseči poravnave v sporu o veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Medijska zbornica vztraja, da je h kolektivni pogodbi zavezan le javni zavod RTV Slovenija, saj naj bi kolektivna pogodba za predhodnico Medijske zbornice nehala veljati leta 1998. Sindikat novinarjev vztraja, da je bila kolektivna pogodba sklenjena pred spremembo zakonodaje, zato velja za vse deležnike do sklenitve nove. Zakaj ni prišlo do poravnave, Iztok Jurančič, predsednik Sindikata novinarjev.

Izjava je na voljo v posnetku v oddaje.