OFF trgovine ZDA Evropa
Ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta dosegla trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA, po katerem bodo na evropske dobrine, uvožene v ZDA, veljale 15-odstotne carine. Poleg tega so se predstavniki Evropske unije obvezali k nakupu več sto milijard evrov orožja in energentov iz Združenih držav ter več sto milijard evrov vrednih investicij v ZDA. Carine bodo veljale na večino evropskih dobrin, tudi avtomobile in zdravila, iz carin pa bodo po besedah Von der Leyen izključeni letalski deli, oprema za izdelavo polprevodnikov ter »določeni kritični materiali«. V zameno bo po izjavah Trumpa Unija za uvoz ameriških dobrin uveljavila ničelne carine. Nenaklonjenost je izrazil francoski premier Francois Bayrou, ki je dogovor označil za neuravnovešen in v prid ZDA. Dogovor morajo potrditi evropski voditelji, poleg tega pa mora biti dogovor dokončno oblikovan, saj v njem manjkajo ključne podrobnosti.
Na pogovorih v Maleziji sta tajski premier Phumtham Wechayachai in kamboški premier Hun Manet dosegla dogovor o takojšnjem, brezpogojnem premirju v obmejnih spopadih, ki med državama potekajo že štiri dni. V spopadih sta vojski obeh držav ubili 33 ljudi, razseljenih pa je bilo 168 tisoč ljudi. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo ob dosegu premirja, premierja pa sta izjavila, da bosta podrobnosti implementacije premirja prepustila svojim ministrom za tuje zadeve. Navkljub doseženemu dogovoru pa spopadi v mejni regiji po poročanju Al-džazire še vedno potekajo. Meja med državama je jabolko spora že več desetletij, nazadnje pa je do spopada prišlo maja letos, ko je bil ubit kamboški vojak. Več o obmejnih spopadih v OFFsajdu ob petih.
Državna volilna komisija v Kamerunu je v soboto zavrnila kandidaturo Mauriceu Kamtoju, glavnemu protikandidatu trenutnega predsednika Paula Biye na predsedniških volitvah, ki bodo potekale oktobra. Volilna komisija Kamtojeve izključitve ni obrazložila, ima pa slednji pravico, da se na odločitev pritoži. Kamto je na zadnjih predsedniških volitvah leta 2018 zasedel drugo mesto, tokrat pa je kandidiral kot kandidat komunistične stranke Afriško gibanje za novo demokracijo in neodvisnost. Oblasti so zaradi napovedanih protestov na ulice prestolnice Yaoundé napotile represivne organe. Biya, trenutni predsednik, je navkljub svoji starosti, 92 let, napovedal ponovno kandidaturo. Predsednički stolček sicer zaseda že od leta 1982.
Sudanske paravojaške Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, so oblikovale lastno civilno vlado, ki jo bo sestavljal 15-članski predsedniški svét, ki mu bo predsedoval vodja RSF-a, Mohamed Hamdan Dagalo. V Sudanu sicer od aprila 2023 poteka državljanska vojna med sudansko vojsko in RSF-om, uradna sudanska vojska, ki ima pod nadzorom sever države, se na oblikovanje nove vlade, ki nasprotuje njihovi, ni odzvala.
Vojaško sodišče v Kinšasi je začelo s sojenjem bivšemu predsedniku Demokratične republike Kongo, Josephu Kabili, ki trenutno prebiva v izgonu v Južni Afriki. Kabila je obtožen sodelovanja in podpore odporniški skupini M23, zločinov proti človeštvu ter nasilne okupacije mesta Goma, ki ga je odporniško gibanje zasedlo v ofenzivi v začetku leta. Kongovski predsednik Felix Tshisekedi Kabilo obtožuje, da je stric iz ozadja, ki vodi odporniško gibanje. Kabila je sodbo označil za samovoljno, sodišče pa za instrument zatiranja.
V prestolnici Esvatinija, Mbabaneju, so pred ameriškim veleposlaništvom potekali protesti Gibanja esvatinskih žensk zaradi petih oseb, ki so jih ZDA deportirale v Esvatini. Protestnice so zahtevale vrnitev petih deportirancev, ki niso državljani Esvatinija, nazaj v ZDA ter obrazložitev razlogov za sprejemanje deportirancev iz Združenih držav. Deportiranci so trenutno v pridržanju v zaporu blizu prestolnice, ki je bil leta 2018 razširjen z ameriško finančno pomočjo. Premier Esvatinija, Russell Dlamini, je v izjavi za javnost pozive k obrazložitvi sprejetja deportirancev komentiral, češ da vseh razlogov za odločitve vlade ni potrebno deliti z javnostjo. Esvatini je druga afriška država, ki je z ZDA sprejela tako imenovan dogovor o deportacijah v tretje države, po tem, ko so na začetku meseca po podobnem dogovoru te v Južni Sudan deportirale osem oseb.
Sirske oblasti so v nedeljo razglasile, da bodo volitve v prehodni parlament Sirije potekale septembra. Volivci bodo imeli pravico do izglasovanja dveh tretjin predstavnikov v 210-članskem parlamentu, zadnjo tretjino pa bo nastavil začasni predsednik Ahmad Al Šara. Prehodni parlament bo imel mandat 36 mesecev, po potrebi pa bo lahko obnovljen, dokler Sirija ne bo oblikovala in sprejela nove ustave, po kateri se bodo ponovno izvedle volitve.
V Gazi je od jutra izraelska vojska v napadih ubila 43 oseb, od katerih jih je 9 iskalo humanitarno pomoč. V enklavi je v zadnjih 24 urah do smrti izstradalo 14 oseb, od tega en dojenček. Izrael je v enklavo spustil 120 tovornjakov s humanitarno pomočjo, predstavniki Združenih narodov pa svarijo, da je razdeljevanje pomoči še vedno ovirano in je tako dostop do nujno potrebnih zalog še vedno moten. Medijska pisarna oblasti v Gazi je medtem sporočila, da je zaradi kritičnega pomanjkanja formule ogroženo življenje 40 tisoč dojenčkov v Gazi. Medtem je na okupiranem Zahodnem bregu skupina izraelskih nelegalnih naseljencev izvedla pogrom v mestu Tajbe, v katerem so zažigali avtomobile in grozili prebivalcem.
Aleš Primc, predstavnik samooklicane koalicije Proti zastrupitvi bolnikov! je v državni zbor vložil 15 tisoč podpisov volivcev za začetek postopka razpisa referenduma na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kot povod za razpis referenduma navaja, da je zakon načrtoval zmanjšanje števila bolnikov na nesprejemljiv način. Z začetkom postopka se začenja 35-dnevni rok, v katerem bodo morali zbrati 40 tisoč podpisov volivcev, da bo do referenduma dejansko prišlo.
Avstrijski represivni organi so v nedeljo izvedli racijo pri Peršmanovi domačiji, kjer je potekal Antifašistični tabor Koroška. Racijo je izvedlo 30 oboroženih policistov, uporabili so drone in helikopter, s seboj so imeli tudi policijske pse. Profašistični organi so pridržali tri osebe, kot povod za racijo pa so navedli kampiranje udeležencev tabora pri domačiji brez dovoljenja, čeprav so ga imeli. Poleg tega represivni organi trdijo, da tabor predstavlja nemoralen odnos do spominskega obeležja masakra enajstih koroških Slovencev, ki so ga pred 80 leti izvedli pripadniki SS-a. Predstavniki muzeja domačije Peršman ta očitek odločno zavračajo, saj so organizacijo antifašističnega tabora podprli. Sam obseg racije je bil ogromen, saj gre očitno za ustrahovanje antifašističnih aktivistov v državi, kjer so oblasti čedalje bolj naklonjene vrnitvi v dobre stare čase, kjer so uniformiranci z SS-ovimi »totenkopfi« na kapah prosto pobijali in uničevali »nezaželene osebke«. Smrt fašizmu, svoboda narodu.
Dodaj komentar
Komentiraj