Vojna za svete kraje
Malezijski premier Anwar Ibrahim je sredi petega dne spopadov med tajsko in kamboško vojsko oznanil dogovor za brezpogojno premirje, ki sta ga po malezijski mediaciji in pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa sprejela premierja vojskujočih se držav. Premirje stopi v veljavo ob polnoči po lokalnem času. Medsebojno čezmejno topniško in raketno obstreljevanje in letalsko bombardiranje se je začelo v četrtek. Kamboška vojska je bombardirala tri tajske obmejne province, pri čemer je po navedbah tajskega ministrstva za zdravstvo ubila 11 civilistov in med drugim bombardirala bolnišnico in stanovanjska naselja. Tajska vojska se je v četrtek odzvala z letalskim bombardiranjem kamboškega ozemlja, ki ga je nadaljevala do danes, in trdi, da je bombardiranje omejila na vojaške baze. Kamboška vlada trdi, da je šlo pri njihovem napadu na tajske obmejne province za protinapad po tajskem nediskriminatornem bombardiranju dveh kamboških obmejnih provinc. Mejni spor med Kambodžo in Tajsko, ki ga zdaj rešujeta vojski, sicer zadeva tri templje na meji med Tajsko in Kambodžo, ki jih zase zahtevata obe državi.
Novinar tajskega angleškojezičnega portala Khaosod Pravit Rojanaphruk poroča, da se spopadi v zadnjih urah pred uveljavitvijo premirja še nadaljujejo.
Da sta kamboški premier Hun Manet in tajski vršilec dolžnosti premierja Phuntham Wechayachai na premirje pristala, je po mnenju sogovorca zaslužna carinska politika ameriškega predsednika Trumpa.
Kamboški mediji navajajo, da je tajska vojska v štirih dneh bombardirala območja v bližini templjev ob meji med državama, ki so predmet večdesetletnega mejnega spora med Tajsko in Kambodžo. Tajske oblasti so prvi dan iz več kot 80 obmejnih krajev evakuirale okrog 40 tisoč ljudi. V naslednjih treh dneh je z območja bombardiranj zbežalo še okrog 60 tisoč tajskih in okrog 100 tisoč kamboških civilistov. Preostali prebivalci obmejnega območja so si izkopali improvizirane bunkerje. Po navedbah kamboških medijev je tajska vojska v bombardiranjih ubila osem kamboških civilistov. Obe strani sta po konservativnih ocenah izgubili po okrog deset vojakov. Dogajanje na tajski strani povzame Nad Bunnag, novinarka mednarodnega programa Tajske javne radiotelevizije.
Prvi spopad na tromeji med omenjenimi državami se je zgodil konec maja, ko so tajski vojaki ubili enega kamboškega. Bunnag poroča, da je tajska vojska posredovala potem, ko je kamboška vojska začela kopati jarke na tajski strani meje.
Po prvem spopadu sta obe vladi odredili zaprtje nekaterih mejnih prehodov. Kamboška vlada je uvedla prepoved uvoza tajske nafte, zemeljskega plina, sadja in zelenjave. Poleg tega je odredila blokado oddajanja tajskih televizijskih kanalov in izklop čezmejnih internetnih povezav.
Junija je nekdanji kamboški premier in oče iz ozadja Hun Sen po lastnem priznanju posnel telefonski pogovor s tajsko premierko Petongtan Šinavatro in ga delil z okrog 80 ljudmi v vladi in parlamentu. Sledilo je anonimno razkritje posnetka, na katerem Šinavatra Huna naziva »stric« in zatrjuje, da je bil razlog za majski spopad šopirjenje njenega političnega nasprotnika generalporočnika Boonsin Paadklanga, ki na ta način nanjo izvaja notranjepolitični pritisk. Poleg tega se je opravičila za napoved zaprtja čezmejnih vodovodnih in električnih povezav. V drugi največji koalicijski stranki Bumjaithai so premierkine izjave označili za žaljenje dostojanstva vojske in države ter izstopili iz koalicije. Vojska je sicer z državnim udarom odstavila dve vladi s premierjem iz dinastije Šinavatra, prvič leta 2006 in drugič leta 2014. Ustavno sodišče je zaradi posnetka suspendiralo Petongtan Šinavatra z mesta premierke. S tem je sprejelo pritožbo 36 senatorjev, ki so jo obtožili kršenja etičnih standardov. Tajske reakcije na telefonski posnetek predstavi Bunnag.
Možnost, da je neposreden razlog za vojno v tajski notranji politiki, komentira Rojanaphruk.
Suspendirana tajska premierka je prejšnji teden zamenjala stališče in obtožila kamboško vlado, da je sprožila vojno zaradi ukrepov tajske vlade proti nezakonitim klicnim centrom na Tajskem, v Kambodži in Mjanmarju, prek katerih kriminalne združbe s pomočjo ugrabljenih žrtev izvajajo telefonske prevare. Po njeni teoriji kamboška premierska dinastija s prevarami služi.
Mejni spor med Tajsko in Kambodžo zadeva tri templje, izmed katerih je najpomembnejši hindujski tempelj Preah Vihear iz enajstega stoletja, ki se nahaja v bližini tromeje in je od leta 2008 uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Za tempelj je po kamboški neodvisnosti meddržavno sodišče v Haagu leta 1962 razsodilo, da stoji na kamboški strani meje. To je odločilo na podlagi razmejitve med tajskim kraljestvom in takratno francosko Indokitajsko, določene leta 1907, ki je območje templja postavila v Kambodžo. To je bilo sicer v nasprotju s predhodnim sporazumom med Tajsko in Francijo, a je meddržavno sodišče presodilo, da je tajska vlada s pritožbo odlašala predolgo in tako ozemlje templja prepustila francoskemu imperiju ter posledično kasneje neodvisni Kambodži. Ko je leta 2008 je Unesco uvrstil tempelj na seznam svetovne kulturne dediščine, je to sprožilo triletno vojno med Kambodžo in Tajsko. Po vojni je leta 2013 meddržavno sodišče Kambodži podelilo nadzor nad samim templjem, o drugih delih njegove okolice in območja tromeje pa ni odločalo. Tajsko stališče v obmejnem sporu opiše Bunnag.
Templji so sicer pod kamboškim nadzorom, kar daje v obmejnem sporu povod za vojno Tajski. Vendar imajo kamboški nacionalisti prav tako iredentistične zahteve po tajskem ozemlju, ki je bilo v preteklosti del Kmerskega cesarstva, pojasnjuje Rojanaphruk.
V reševanje obmejnega spora zaradi svetih krajev na meji med Tajsko in Kambodžo sta se ponovno vključili vojski. Neposredni razlogi za petdnevno obstreljevanje zaenkrat ostajajo zaviti v meglo vojne in teorij zarote.
Dodaj komentar
Komentiraj