V avstralskem centru za priseljence na otoku Manus v Papui Novi Gvineji je izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo poškodovanih 77 ljudi, ena oseba pa je bila ubita. Do protesta migrantov in nasilja naj bi prišlo že v preteklih dneh, pri čemer natančno dogajanje ni znano, saj ga avstralske oblasti skrivajo. Minister za priseljevanje, Scott Morrison, dogajanja na Papui Novi Gvineji ni znal pojasniti, je pa zanikal navedbe, da naj bi nasilje izbruhnilo po tem, ko so v center vdrli domačini in policija. Morrison je ob tem priznal, da se je v preteklih dneh na Manusu zvrstilo več miroljubnih protestov, v zadnjih dveh nočeh pa so se sprevrgli v nasilje. V noči na ponedeljek je sicer pobegnilo 35 prosilcev za azil, pri čemer je bilo več poškodovanih. Center na Manusu je eden od dveh avstralskih azilnih centrov v tujini, drugi je v Nauriju.

Venezuela zaradi študentski protestov, ki predvsem na zahodu in v prestolnici Caracas (izg. karakas) potekajo že vse od začetka meseca, ponovno izganja ameriške diplomate. Venezuelski zunanji minister, Elias Jaua, je trem sekretarjem ameriškega zunanjega ministrstva zabičal, da morajo v roku 48 ur zapustiti državo, ker naj bi skupaj s protestniki snovali zaroto proti državi. Venezuelske oblasti ameriške diplomate obtožujejo sestanka s predstavniki protestirajočih študentov in sklepanja zarote proti predsedniku Nicolasu Maduri. Maduro je izgon diplomatov sicer napovedal že v nedeljo, tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta, Jen Psaki, pa je medtem vse obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene in lažne. Za podoben korak se je Venezuela odločila že oktobra lani, ko je izgnala ameriške diplomate, med njimi tudi odpravnico poslov, ZDA pa so na drugi strani vrnile z enako mero. Državi nimata veleposlanikov že od leta 2010.  

Študentski protesti so sicer izbruhnili 4. februarja na zahodu Venezuele zaradi nezadovoljstva nad rastjo kriminala in korupcije v državi, višek pa so dosegle pretekli vikend v Caracasu. V nasilju, ki je izbruhnilo, so umrle najmanj tri osebe, policija pa je aretirala številne demonstrante. Nalog za aretacijo je vlada izdala tudi za opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza, ki ga krivi za nasilje.   

V Argentini načrtujejo izgon 360 družin, ki so pred letom in pol zasedle posest in prebivališča v Alejandru Korn, v bližini Buenos Airesa. Po okupaciji zemljišča so novi prebivalci začeli z urbanistično preureditvijo zasedenega območja. Poskrbeli so za priključitev na javno vodovodno in električno omrežje, uredili so površine za šport in prosti čas, ustvarili skupnostni vrt in poskrbeli za storitve nujne zdravstvene oskrbe četrtne skupnosti. S pomočjo lokalnih prebivalcev so iz zapuščenih stavb in zemljišč ustvarili novo bivalno četrt, ki so jo poimenovali “barrio Nueva Esperanza” - soseščina Novo Upanje. Pred današnjo grožnjo izgona pa so ustanovili permanentno zasedanje, s katerim bodo z vsemi silami branili četrt, ki so jo prišleki  uspeli ustvariti v Alejandru Korn.

Tajska policija je poskusila znova zavzeti prostore vladnih zgradb, ki so jih med protivladnimi demonstracijami zasedli  opozicijski protestniki, pri tem pa je prišlo do spopadov s protestniki. V nasilju je bilo poškodovanih najmanj 25 oseb, en policist pa naj bi umrl. V samih spopadih je policija privedla 10 oseb, tudi sicer pa tajske oblasti nadaljujejo z množičnimi aretacijami. Samo danes naj bi privedli 144 demontrantov, med njimi tudi dva protestniška voditelja, kar je največ od začetka demonstracij proti vladi premierke Jingluck Shinavatra pred tremi meseci. Policija je pred poskusom ponovnega zavzetja vladnih prostorov pozvala protestnike, da se umaknejo v roku ene ure in  zapustijo območje okoli urada premierke, kar pa so slednji zavrnili. Namesto tega so svoje položaje pred vladnim uradom še utrdili, tako da so vreče s peskom zalili z betonom.   

Revija Wired je v reportaži “Mapping Hacking Team’s Untraceable Spyware” ("Kartiranje uporabnikov hekerskih neizsledljivih spyware-ov") kot prva objavila podatke o vladah, ki uporabljajo software milanskega podjetja Hacking Team, proizvajalca hekerskih orodij za prestrezanje in nadziranje vseh aktivnosti, ki se odvijajo na nekem računalniku. Iz poročila je razvidno, da omenjene hekerske trojanske konje uporabljajo vlade vsaj 21 držav: Azerbajdžana, Kolumbije, Egipta, Etiopije, Madžarske, Kazakistana, Koreje, Malezije, Mehike, Maroka, Nigerije, Omana, Paname, Poljske, Savdske Arabije, Sudana, Tajske, Turčije, Združenih Arabskih Emiratov, Uzbekistana in Italije. Slovenije na seznamu zaenkrat še ni, čeprav lahko vladno vohunjene nad državljani po decemberskemu predlogu za spremembo zakonodaje, kmalu pričakujemo.

Italija je svojega veleposlanika v Indiji poklicala na posvet v Rim. S to potezo protestirajo proti novemu odlašanju v sodnem postopku proti italijanskima marincema, ki sta leta 2012 ubila indijska ribiča. Trenutno se oba vojaka v sodnem postopku nahajata v prostorih italijanskega veleposlaništva v New Delhiju. Omenjeni incident v Italiji že 2 leti odpira številne nasprotujoče si diskurze. Glavni podporniki marincev so pripadniki Case Pound, političnega filofašističnega gibanja, ki zgodbo izrablja za stvarjenje primerov toksične naracije, s katerimi skušajo ponovno aktualizirati in razširiti nacionalističe ideje in medrasno nestrpnost.

Tržaški socialni klub Etnoblog, o katerem smo poročali v četrtkovem OFFsajdu, je sinoči uspel doseči preklic zaplembe prostorov. Zdaj jih čaka ureditev dovoljenj glede požarne varnosti prostorov preden bodo sprožili nov val dogodkov, ki jih ne gre zamuditi. Zatorej, nasvidenje spomladi v preurejenem Etnoblogu!

Črnogorski pravosodni organi so po privedbi pred preiskovalnega sodnika izpustili vse priprte protestnike, ki jih je policija aretirala na sobotnih protivladnih protestnih. Na njih so demonstranti po vzoru bosanskega vrenja v soseščini opozorili na nevzdržne gospodarske in socialne razmere v državi. Črnogorska policija je 20 protestnikov aretirala med spopadi, ki so izbruhnili po tem, ko je manjša skupina od skupno 300 protestnikov skušala zaveti vladna poslopja. Med aretiranimi in izpuščenimi je bil tudi novinar več črnogorskih časnikov, Marko Milačič, s katerim smo govorili.

OFF sta pripravila Jatun in Nejc