Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je zaradi krize z elektriko in vodo v državi odstavil enajst ministrov in devet ministrskih namestnikov. Na položaj ministra za elektriko je imenoval Kgosientsha Ramokgopa. Gre za novo funkcijo, ki jo je predsednik napovedal prejšnji mesec ob razglasitvi izrednih razmer zaradi izpadov elektrike, ki so trajali do deset ur na dan. Vzrok za krizo so okvare zastarelih termoelektrarn državnega podjetja Eskom, ki zaradi velike zadolženosti ni uspel kupiti dizla za nadomestne električne generatorje. Od razglasitve izrednih razmer v državi potekajo protesti, na katerih protestniki od vlade zahtevajo končanje električnih mrkov.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je za novega premierja imenoval šejka Mohameda bin Abdulrahmana Al Thanija. Šejk Tamim je zamenjal tudi vodjo centralne katarske banke in več ministrov. Med njimi so minister za notranje zadeve, finančni minister in minister za energijo. Šejk Mohamed Abdulrahman je nekdanji katarski zunanji minister, ki je to funkcijo opravljal v času diplomatsko-gospodarske blokade, ki so jo proti Katarju izvajali Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn.

Turška opozicija je za predsedniškega kandidata izbrala Kemala Kiliçdaroğluja, ki bo na volitvah 14. maja izzval predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana . Kiliçdaroğlu je vodja Republikanske ljudske stranke, ki je največja opozicijska stranka. Kompromis med šestimi strankami sledi sporu prejšnjega tedna, ko je pogajanja zapustila predsednica druge največje opozicijske stranke Meral Akşener . Akşener je kot skupnega kandidata videla bodisi župana Istanbula bodisi župana Ankare. Po dogovoru bosta župana Ankare in Istanbula podpredsedniška kandidata. Opozicijske stranke želijo z imenovanjem skupnega predsedniškega kandidata končati dvajsetletno vladavino Recepa Tayyipa Erdoğana. V opozicijsko zavezništvo sicer ni vključena kurdska Ljudska demokratska stranka, edina zares opozicijska, ki ji je državni tožilec zamrznil sredstva za kampanjo, že pred tem pa od vrhovnega sodišča zahteval ukinitev stranke.

Minško sodišče je belorusko opozicijsko kandidatko na zadnjih volitvah Svetlano Tihanovsko obsodilo na 15 let zapora. Obsojena je bila zaradi 12 zločinov, med drugim veleizdaje in zarote z namenom prevzema oblasti. Hkrati z njo je bil na 18 let zapora obsojen Pavel Latuško, nekdanji minister za kulturo. Tihanovska je na volitvah proti predsedniku Aleksandru Lukašenku kandidirala po tem, ko so zaprli njenega moža Sergeja Tihanovskega, ki je bil obsojen zaradi organiziranja in spodbujanja nemirov. Po aretaciji moža je zapustila državo in še danes živi v Litvi.

Britanska vlada je predstavila zakon za prepoved vstopa in deportacijo migrantov, ki v državo pridejo preko Rokavskega preliva. Če bo zakon prišel v veljavo, migranti v državi ne bodo več mogli zaprositi za azil, po deportaciji pa jim bosta prepovedana tako ponovni vstop v državo kot zaprositev za državljanstvo. Zakon ne bo izključeval niti mladoletnikov, ki bodo zaprti in deportirani skupaj s starši. Notranja ministrica Suella Braverman je na zasedanju spodnjega doma zaprosila, da se izvajanje načrta začne že danes, torej preden je zakon potrjen. Braverman je povedala tudi, da bo zakon premikal meje mednarodnega prava. Če bo Evropsko sodišče za človekove pravice zakon spoznalo za neskladen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, pa je na mizi tudi odstop od konvencije. Lani, ko je več prosilcev za azil tožilo britansko vlado, ker jih je želela deportirati v Ruando, je njihovo deportacijo tik pred zdajci ustavilo prav Evropsko sodišče za človekove pravice.

V Franciji potekajo stavke in vsedržavni protesti proti pokojninski reformi. Na protestih se je zbral dober milijon protestnikov. Stavko sta napovedala dva glavna sindikata v državi. Stavkajo delavci v transportu in učitelji, zaradi česar je zaprta večina šol v državi, državni in mednarodni železniški promet pa je prekinjen. Zaustavljeno je tudi delo v naftnih rafinerijah, včerajšnjo stavko pa danes nadaljujejo pariški smetarji. Protesti in stavke so odgovor na predlagano pokojninsko reformo, ki vključuje zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Predlog zakona trenutno obravnavajo v zgornjem domu parlamenta, potem ko dva tedna debate v spodnjem domu nista pripeljala niti do glasovanja o reformi.

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih, kar je zahtevala Banka Slovenije. Sodišče je ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen zakona, ki opredeljuje izplačilo pavšalnega nadomestila in odškodnine, neskladen z ustavnim načelom samostojnosti centralne banke. Zato je ustavno sodišče v celoti razveljavilo zakon. Banka Slovenije je v postopku sanacije bank leta 2013 in 2014 razlastila okoli sto tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic bank. Ti so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete pojasni ozadje sprejetja zakona.

Izjava

Kovač razloži še, kaj bo odločitev ustavnega sodišča prinesla v praksi.

Izjava

Mestna občina Ljubljana bo po besedah župana Zorana Jankovića na odločitev višjega sodišča, ki je zemljišča z vrtovi ob Plečnikovem stadionu prisodilo Fondovim blokom, vložila revizijo. Pritožba po sklepu vrhovnega sodišča namreč ni več možna. Prvi sodni postopek so prebivalci sprožili leta 2009, ko je Mestna občina Ljubljana parcelo kot svoj delež vložila v projekt Bežigrajski športni park. Okrajno sodišče v Ljubljani je pred več kot letom dni razsodilo, da vrtovi pripadajo stanovalcem Fondovih blokov, in ne investitorski navezi Joca Pečečnika in občine, a so se investitorji na odločitev pritožili. Višje sodišče pa je pritrdilo okrajnemu sodišču.

OFF je pripravila vajenka Neva, mentoriral je Blaž.

Vir slike: Wikimedia Commons