Uganda je na vzhod Demokratične republike Kongo napotila 1000 vojakov. Tam bodo delovali pod okriljem regionalnih sil Vzhodnoafriške skupnosti. Pod okriljem te organizacije, ki jo sestavlja 7 vzhodnoafriških držav, delujejo tudi vojaki iz Burundija in Kenije. Uganda in druge države so v Demokratično Republiko Kongo napotile svoje enote zaradi napadov uporniške milice M23 na vojaške položaje na vzhodu države. Uporniške sile M23 so nastale leta 2012, ko so z oboroženim bojem prevzele nadzor nad mestom Goma. Lani je skupina ponovno postala aktivnejša. M23 sestavljajo predvsem etnični Tutsiji. Zaradi ponovnih spopadov med vladnimi in uporniškimi silami je moralo domove zapustitit več kot 240 tisoč ljudi. 

Turški parlament je ratificiral vstop Finske v zvezo Nato. Finska je za članstvo v Natu zaprosila po ruski invaziji na Ukrajino, ki jo je Putin začel februarja lani. Turški parlament je bil zadnji, ki je moral vstop Finske ratificirati, potem ko je to v ponedeljek storil madžarski parlament. Finska se bo NATU uradno pridružila v naslednjih dneh. Finska je za članstvo v zavezništvu zaprosila skupaj s Švedsko, ki pa še čaka na ratifikacijo madžarskega in turškega parlamenta. Turčija vstop Švedske v zvezo NATO med drugim pogojuje s sprejetjem strožje zakonodaje, ki bi omejila oziroma prepovedala delovanje Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK in gibanje turškega klerika, Fetullaha Gullena, ki ga turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Švedska je novembra lani podlegla pritiskom Turčije in spremenila ustavni amandma, ki bo omogočil ostrejši pregon terorizma in omejil svobodo tiska. 

Velika porota v New Yorku je podala obtožnico proti bivšemu predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu. Obtožnica ga bremeni poneverbe poslovnih evidenc z namenom prikritja plačila za molk pornoigralki Stormy Daniels. Za poneverbo poslovnih evidenc je zagrožena kazen do 4 leta zapora. Sama obtožnica je še zapečatena, po poročanju CNN pa je obtožnica sestavljena iz kar 30 točk. Trump je svojo aretacijo napovedal že za 21. marec, a se bodo njegove špekulacije uresničile nekoliko kasneje. Zglasiti se mora namreč pri organih pregona, kjer bo v priporu preživel vsaj nekaj ur, oddati pa bo moral tudi prstne odtise. Obtožnica je med drugim izzvala ogorčene reakcije republikanske stranke. Trump vse sodne postopke proti sebi označuje za politični pregon in lov na čarovnice. Medtem je newyorška policija v pripravljenosti za potencialne proteste Trumpovih podpornikov. Gre za prvi kazenski pregon proti kateremu od bivših predsednikov v zgodovini ZDA, pregon in morebitna obsodba pa Trumpu ne preprečujeta kandidature na volitvah prihodnje leto. 

Britanski premier Rishi Sunak je sporočil, da se Združeno kraljestvo pridružuje Transpacifiškemu trgovinskemu paktu. V partnerstvu je enajst držav, Združeno Kraljestvo pa bo prva evropska članica. Britanski izvoz v te države bo lahko oproščen carin, lažje pa bodo tudi medsebojne investicije. Predvidene gospodarske koristi so majhne, britanski BDP naj bi se po pridružitvi na dolgi rok povečal le za 0,08 odstotka. Toda Združeno Kraljestvo bo imelo od tega večje strateške koristi. Država je pridobila nove gospodarske povezave po izstopitvi iz Evropske unije, kot članica Transpacifiškega trgovinskega pakta pa bo imela besedo pri sprejemanju novih članov.

Hrvaška vlada se je odločila za dokapitalizacijo enega večjih državnih podjetij, energetskega podjetja HEP. HEP bo dobil 900 milijonov evrov sredstev, od tega bo 500 milijonov evrov dokapitalizacije, ki bo financirana iz paketa vladnih ukrepov za zaščito državljanov in gospodarstva pred višanjem cen, 400 milijonov pa bo delničarskega posojila. Dodatna sredstva bodo zagotovila nemoteno delovanje enega ključnih državnih podjetij na področju energetike.

Vlada je potrdila investicije v vrednosti 100 milijonov evrov za zagotovitev pitne vode v slovenski Istri in kraškem zaledju. V okviru investicij bodo istrski vodovod s 27-kilometrskim povezovalnim vodovodom povezali s Postojnsko vodarno Korotan, nadgradili pa bodo tudi kraški vodovodni sistem Brestovica. Dotok vode v Istro se bo s tem povečal s sto na dvesto litrov na sekundo. Opustila pa se bo priprava prostorskega načrta za zajetje Suhorica. Istra se že dlje časa sooča s pomanjkanjem pitne vode. Lansko poletje so jo zaradi suše morali celo dovažati s cisternami. Župan občine Komen, Erik Modic, pojasni zakaj je pomembno, da so našli rešitev za vodno oskrbo slovenske Istre.

Izjava

Sindikalne centrale so pozvale vlado k umiku novele zakona o zavodih iz zakonodajnega postopka. Centrale kritizirajo novelo, saj po njihovem mnenju slabi moč svetov zavodov, ker državi in občinam, v primerih, ko so te ustanoviteljice zavodov, podeljuje moč, da same razrešujejo direktorje in imenujejo vršilce dolžnosti. Poleg tega novela uvaja nove razloge za razrešitev direktorja. Vladi očitajo tudi, da je novelo sprejela brez javne razprave in socialnega dialoga. 

Vlada je sprejela predlog sprememb zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Po novem predlogu zakon omejuje pobiranje presežnih tržnih prihodkov samo na proizvajalce s sedanjih 180 evrov na kilovatno uro na 160 evrov na kilovatno uro. Kot zavezance za plačilo presežnih tržnih vrednosti zakon določa proizvajalce, pri katerih je vsota moči proizvodnih naprav višja od 100 kilovatov. Veljavnost uredbe je omejena na obdobje med prvim decembrom lani in tridesetim junijem letos. Vlada je pripravila tudi novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Novela je bila pripravljena zaradi izvajanja uredbe Sveta EU, ki predvideva združevanje povpraševanja in skupen nakup zemeljskega plina v Evropski uniji. To pomeni, da mora država članica zagotoviti sodelovanje podjetij pri skupnem nakupu plina. 

OFF je pripravil vajenec Matej, mentoriral je Peró.

Vir fotografije: Steve Evans, Flickr, Creative Commons