OFF ukrepov blaženja korone

OFF ukrepov blaženja korone

Aktualno-politična novica
2. 4. 2020 - 15.00
 / OFF

Ne odrecite se svojim pravicam! Ne zdaj, ne kadarkoli!
Anonymous
 / 2. 4. 2020
Državni zbor še vedno razpravlja o prvem svežnju ukrepov za blažitev posledic pandemije. Premier Janez Janša do konca meseca obljublja pripravo drugega svežnja, ki naj bi vključil vse ljudi, ki so izpadli iz prvega paketa, potem ko je parlament zavrnil vse amandmaje opozicije in iz procedure umaknil tudi veliko večino popravkov lastnih ministrov in poslanskih skupin. Če bi se Državni zbor odločil za zavrnitev tega paketa, Janša mimogrede omenja tudi druge ustavne opcije, ki bi mu omogočile vladanje brez nadležnih poslancev. Iz predloga je sicer na željo SMC-ja umaknjen 104. člen predloga, po katerem bi policija lahko sledila gibanju posameznikov prek mobilnih telefonov brez odredbe sodišča, 103. člen pa sedaj ne predvideva več izdelave fotorobota, ki bi lahko vstopal v zasebna stanovanja. Zakon bo veljal za nazaj, in sicer od 13. marca, ko je bila razglasena epidemija, vendar za nazaj podjetja ne bodo mogla izkoristiti subvencij za čakanje na delo. Poslanci so sprejeli tudi amandma, da lahko kljub subvenciji delodajalec po njenem izteku delavca odpusti. Če bo rast prihodkov podjetja v drugi polovici leta za 20 odstotkov večja kot isto obdobje lani, bodo morala podjetja subvencije vrniti. Poslanci so potrdili izplačilo enkratnega zneska upokojencem, prejemnikom socialne pomoči in rednim študentom. Obenem so zavrnili amandmaje Študentske organizacije Slovenije, ki je predlagala, da se pomoč, namenjena študentom, razširi še na dijake in da se jim izplača mesečno nadomestilo za izpad dohodka iz študentskega dela. O ukrepih, ki se nanašajo na zaposlene, obširneje spregovori Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam, ki je razočaran nad dejstvom, da Državni zbor do včeraj zvečer ni sprejel številnih amandmajev, ki so jih predlagali sindikati. 

Izjava

Pomanjkljivosti vidi tudi pri urejanju plač javnih uslužbencev in reševanju vprašanja samozaposlenih. 

Izjava

Ukrepi sicer predpostavljajo porabo treh milijard evrov, ki se bodo praviloma večinoma financirali pri Evropski centralni banki, v veljavi pa naj bi bili do konca maja oziroma ob potrebnem podaljšanju do konca junija.

Vaši najljubši obrazi.
Vse za slovenski bogaboječ narod
 / 20. 3. 2020
Predlog vlade, da bi aktivirala 37.a člen, ki bi vojski podelil izjemna pooblastila na 5-kilometrskem pasu ob južni meji, na odboru za obrambo ni prejel potrebne dvotretjinske večine, saj je od 19 prisotnih poslancev zanj glasovalo le 11. 

Evropska unija je z namenom pospešenega reševanja libijskega konflikta naznanila novo vojaško operacijo v Sredozemskem morju. Tako za operacijo Sophia, ki je bila vzpostavljena z namenom preprečevanja prečkanja migrantov z libijskih obal čez Sredozemsko morje, prihaja na vrsto še operacija Irini. Naznanitev eno leto trajajoče akcije, začenši z današnjim dnem, ni bila le prvoaprilska šala, saj je eden od njenih ciljev prispevanje k vzpostavitvi premirja v Libiji. Potem ko je pri predhodni operaciji Sophia Italija pred letom dni onemogočila nadzor z vojaškimi ladjami, saj naj bi te afriške migrante privabljale, bolj kot odvračale k prečkanju morja, se je Sophia nadaljevala le z uporabo letal in dronov. Osrednji namen nove akcije Irini, katere sedež bo pod poveljem Fabia Agostinija v Rimu, naj bi bil poleg preprečevanja tihotapljenja migrantov v Evropsko unijo, urjenja libijske obalne straže in zaustavitve nezakonitega izvoza nafte, tudi spoštovanje embarga na prodajo orožja v Libiji. V operaciji bodo poleg satelitskega in zračnega nadzora zopet uporabljene tudi ladje.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da so Poljska, Češka in Madžarska kršile evropsko zakonodajo, ko so leta 2015 zavrnile sporazum o sorazmerni porazdelitvi migrantov iz Italije in Grčije med državami članicami. Evropska komisija je v odgovor na veto treh članic leta 2017 sprožila postopek pred sodiščem EU, ki je odločilo, da njihov argument o domnevni potencialni ogroženosti javnega reda in miru ter nacionalne varnosti ni zadosten in da na njegovi podlagi ne bi smele zavrniti migrantov. Čeprav sodišče zaenkrat trem članicam ni podalo sankcij, ima Evropska komisija možnost nadaljevati sodni postopek in zahtevati plačilo globe. 

Razrešitev kosovskega notranjega ministra, napoved nezaupnice premierju
 / 19. 3. 2020
Albin Kurti, predsednik kosovske vlade v odstopu, je najavil odločitev, da bo do 15. junija ta zamrznila 100-odstotne carine na blago iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Če bo ukrep na drugi strani pozdravljen s sprostitvijo gospodarskih in političnih odnosov, bo zamrznitev ostala v veljavi tudi po tem datumu. Carine je Kosovo uvedlo leta 2018, da bi Srbijo kaznovalo za njena prizadevanja, da bi Kosovu preprečila vstop v Interpol, kar je posledično vodilo v prekinitev s strani EU podprtega dialoga Priština-Beograd. Kljub začasni odpravi carin mora imeti sedaj srbsko blago ob vstopu v Kosovo potrdilo o kakovosti, za bosansko in hercegovsko blago pa so bile carine odpravljene brezpogojno. Kurti je zamrznitev carin sprejel med drugim tudi na prigovarjanje Združenih držav Amerike. Kurtijeva koalicija je sicer prejšnji teden po 50 dneh delovanja razpadla, ko ji je bila v parlamentu izglasovana nezaupnica. Razlog za to je bila Kurtijeva odstavitev ministra za notranje zadeve in spor med premierom in predsednikom Hashimom Thacijem za oblast v času pandemije.

 

Off sta pripravili vajenka Magdalena in Zala.

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.