28. 7. 2016 – 15.00

OFF ultimata Poljski

Audio file

Evropska komisija je Poljski dala ultimat, naj v treh mesecih izvede ukrepe za delovanje pravne države, predvsem za neodvisnost ustavnega sodišča. Ultimat sledi polletnim trenjem med poljsko vlado in Evropsko komisijo. Decembra lani je namreč vladajoča stranka Zakon in pravičnost odpustila pet ustavnih sodnikov, ki jih je postavila prejšnja vlada, in preprečila objavo razsodbe tega istega sodišča, ki je obsodila nadzor izvršne oblasti nad sodstvom. Prejšnji petek je poljska vlada sicer sprejela nov zakon o ustavnem sodišču, vendar je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans mnenja, da v njem ključni problemi niso naslovljeni, med drugim objava in implementacija razsodb sodišča. Če se poljska vlada ne bi držala ultimata, bi lahko države članice izglasovale sankcije, ki bi Poljski odvzele pravico glasovati v Evropskem svetu.

Poslanci Evropskega parlamenta v pismu, naslovljenem na podpredsednico Evropske komisije, odgovorno za evropski proračun, komisijo svarijo pred nadaljnjim rezanjem sredstev iz fonda za program Instrument za povezovanje Evrope oziroma CEF. Poslanci se bojijo, da bi komisija odvzela nadaljnjo milijardo evrov, namenjeno gradnji transportne in energetske infrastrukture, in ga vložila v tako imenovan Junckerjev plan, ki je namenjen spodbujanju bolj tveganih privatnih investicij. Dvesto milijonov evrov je Evropska komisija za ta namen CEF-ju že odvzela. Komisija pa naj bi razmišljala o premestitvi nadaljnjih 300 ali 400 tisoč evrov iz CEF in 500 tisoč evrov iz dodatnega sklada za energijske projekte.

Katalonski parlament je potrdil nadaljevanje načrta za odcepitev od Španije. Načrt, ki pred odcepitvijo predvideva še izvedbo referenduma, je bil prvič izglasovan novembra lani, kmalu za tem pa ga je špansko ustavno sodišče razglasilo za neustavnega. Secesionistične stranke v katalonskem parlamentu sicer obvladujejo šibko večino, na volitvah pa so skupaj zbrale 48 odstotkov glasov. Da bi si zagotovil večjo legitimnost pri nadaljevanju načrta za odcepitev, je katalonski predsednik Carles Puigdemont za september napovedal glasovanje o nezaupnici.

Rusija je skupaj s sirsko vlado začela operacijo humanitarne pomoči v mestu Alepo. Vzhod mesta trenutno nadzorujejo uporniki, vladne sile pa so mesto obkrožile in nadzirajo vse preskrbovalne poti iz njega. To postavlja v negotov položaj tudi okrog 300 tisoč civilnih prebivalcev mesta. Kot poročajo Združeni narodi, naj bi zaloge hrane pošle do srede avgusta, zdravstvene ustanove pa so redne tarče napadov. Rusija namerava odpreti tri koridorje za preskrbo civilnega prebivalstva, enega pa za oborožene upornike. Kmalu po dogovoru z Rusijo je Bashar al-Asad ponudil amnestijo za sirske upornike, ki bi se predali v roku treh mesecev.

V Egiptu je vrhovno versko telo al-Azhar zavrnilo odločitev vlade, da standardizira petkove pridige. Te naj bi vnaprej pisal posebni komite od vlade najetih islamskih učenjakov. Po besedah Ministrstva za verske zadeve naj bi bil namen ukrepa končati verski kaos v državi. Poleg omejevanja militantnih islamističnih skupin pa bi ukrep bržkone lahko stremel tudi k omejevanju moči Muslimanske bratovščine. Ta si je bazo podpornikov zgradila v času vladavine Hosnija Mubaraka, na volitvah po njegovem padcu pa je prevzela oblast. Po državnem udaru leta 2013 je nova oblast pod vodstvom Abdela Fataha el-Sisija Muslimansko bratovščino ponovno razglasila za teroristično organizacijo in jo prepovedala. Na oporekanje vrhovnih islamskih učenjakov je ministrstvo izjavilo, da bo nadaljevalo z zamišljenim programom in organiziralo izobraževanja o potrebi teh ukrepov, ne bo pa jih vsililo brez končnega konsenza.

V Peruju začenja svoj mandat novi predsednik Pedro Pablo Kucinski, neoliberalno usmerjeni nekdanji investicijski bankir. Njegov kabinet sestoji iz tehnokratov, večinoma doktorjev prestižnih ameriških univerz, finančnikov in lastnikov perujske industrije. Pred mesecem dni je Kucinski na volitvah le za nekaj deset tisoč glasov prehitel konzervativno Keiko Fujimori, hčer zaprtega nekdanjega avtokratskega predsednika Alberta Fujimorija, v Kongresu pa je dobil le 18 od 130 sedežev, medtem ko jih je opozicija s Fujimori na čelu dobila 73. Zaradi tega razmerja moči se bo Kucinski v parlamentu moral zanašati tudi na podporo donedavne tekmice Fujimori.

Nekatere izmed največjih avtomobilskih družb, med njimi Vauxhall, BMW, Volkswagen in Audi, so začele s preiskavami proizvodnje barv za svoje avtomobile, saj obstaja sum, da njihovi dobavitelji uporabljajo otroško delovno silo. Indijska vlada se je že zavezala, da bo v svojih uradnih rudnikih sljude, ki se uporablja za barvo avtomobilov, ukrepala proti delovnim in okoljevarstvenim zlorabam. Vendar ostaja močno razširjeno ilegalno izkopavanje, v katerem po ocenah aktivistov za pravice otrok dela okrog 20 tisoč otrok. To se je pokazalo že leta 2014, ko je bilo otroško delo odkrito v proizvodnji sljude za kozmetično industrijo.

Novice iz Slovenije

Agencija Republike Slovenije za okolje ali ARSO je zavrnila vseh 12 zahtev za vstop v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obrat za čiščenje zemlje, onesnažene s težkimi kovinami. Obrat na Prevaljah gradita družbi Envit in Arhel, ki ju vse od začetka gradnje lani jeseni spremljajo kritike krajanov, zaradi tega imenovani posebni odbor pa je ugotovil vrsto tveganih vplivov na okolje in pozval k celoviti presoji pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Zahtevo za stranskega udeleženca pri njegovi izdaji sta podali občini Ravne na Koroškem in Prevalje ter 10 fizičnih oseb, na sklep agencije ARSO, da zahteve zavrne, pa sta se do sedaj pritožili obe občini.

Župan občine Prevalje Matija Tasič nam pove, zakaj se je občina pritožila:

Izjava

Vendar pa občina Prevalje ne nasprotuje projektu:

Izjava

Občina Ravne na Koroškem pa ima drugačen pogled na projekt, ki ga razloži Katja Burja Kotnik iz občine Ravne na Koroškem:

Izjava

Razloži še odločitev za pritožbo Občine:

Izjava

Aktualno-politične oznake

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.