Južna Koreja je začenjala umikati še zadnje delavce iz industrijske cone Kaesong. Umik še zadnjih delavcev je posledica zaostrovanja odnosov med državama, ki so jih sprožile severnokorejske grožnje z jedrskim orožjem. Južna Koreja je svojo severno sosedo pozvala k vzpostavitvi dialoga, vendar je ta pogovore zavrnila. Cona Kaesong, vzpostavljena leta 2004, se nahaja na ozemlju Severne Koreje in je plod redkega sodelovanja med obema državama, Severni Koreji pa prinaša kar nekaj dobička. V stanju mirovanja je sicer že od začetka aprila, ko je Severna Koreja iz cone umaknila vseh svojih 53 tisoč delavcev in južnokorejskim upravnikom in dobavnim vozilom blokirala vstop v cono.

Japonski premier Šinzo Abe je na obisku pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, srečanje pa je prvo na tako visokem nivoju v zadnjem desetletju. Pogovori se bodo vrteli predvsem okoli energetike in nerešenega ozemeljskega spora, v katerem sta državi že vse od konca druge svetovne vojne. Sporno ozemlje so štirje otoki, ki ležijo severno od japonskega otoka Hokkaido. Japonska jih je oklicala za svoja Severna ozemlja, Rusija pa za Južne Kurile. Otoki so sicer pod nadzorom Rusije vse od konca druge svetovne vojne, ko so jih zajele sovjetske čete. Pogovore pa bodo zaznamovali tudi dogovori o energetiki, saj želi Japonska po nesreči v Fukušimi energijo pridobivati z več različnih virov. Voditelja naj bi se tako pogovarjala tudi o morebitni japonski investiciji v skladišče utekočinjenega zemeljskega plina v Vladivostoku, kamor bi se stekal plin iz vzhodne Sibirije.

Več sto tisoč bangladeških delavcev v tekstilnih tovarnah zahteva smrtno kazen za lastnika stavbe v Daki, ki se je prejšnjo sredo porušila, pri tem pa je umrlo 381 ljudi, po večini tekstilnih delavcev. Dan pred nesrečo so delavci opazili razpoke na osemnadstropni stavbi, pristojni pa so jim kljub njihovim opozorilom ukazali, naj se vrnejo na delo. Delavci v tekstilnih tovarnah po vsej državi so minuli konec tedna dobili dva prosta dneva, s čimer so jih uprave tovarn skušale pomiriti, kljub temu pa se je današnjega protestnega shoda udeležilo več kot 15 tisoč delavcev. Nesreča je ponovno izpostavila nizke varnostne standarde in slabe delovne pogoje za delavce v bangladeških tekstilnih tovarnah. Bangladeš je sicer drugi največji izvoznik tekstilnih izdelkov na svetu.

Venezuelska volilna komisija je sporočila, da se bo revizija rezultatov predsedniških volitev pričela šestega maja, končala pa naj bi se v začetku junija. Kljub temu pa revizija ne po upoštevala vseh pritožb opozicijskega kandidata Henriqueja Caprilesa, saj je predsednica volilne komisije Tibisay Lucena povedala, da so nekatere njegove zahteve neuresničljive. Capriles je revizijo že označil za lažno in volilno komisijo obtožil, da zgolj sledi vladnim ukazom, napoveduje pa, da bo na vrhovno sodišče naslovil zahtevo po razveljavitvi volitev in razpisu novih.

Sirski predsednik vlade Wael Al Halqi je v središču sirske prestolnice Damask preživel bombni napad, v katerem je umrlo šest ljudi. Tarča domnevno samomorilskega napada z avto bombo, ki naj bi ga izvedli sirski protivladni uporniki, je bil konvoj, v katerem se je prevažal Al Halqi, ta pa je po besedah zdravnikov nepoškodovan. Al Halqi je na položaju predsednika vlade sicer od avgusta lani, ko je nasledil Riada Hijaba, ki je prebegnil k opoziciji.

Grški parlament je v sklopu sprejemanja strogih varčevalnih ukrepov sprejel zakon, ki predvideva odpuščanje in upokojevanje okoli 15 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Do konca junija jih bo delo izgubilo okoli dva tisoč, prav toliko tudi do konca letošnjega leta, ostali pa do konca leta 2014. Za zakon je glasovalo 168 poslancev, proti pa jih je bilo 123. Zakon poleg tega tudi korenito posega v socialno državo, saj predvideva tudi, da redna služba za nedoločen čas v javnem sektorju ne bo več zagotovljena. Odpuščanje je bilo pogoj za sprostitev 8,8 milijarde evrov posojila Grčiji, država pa bo tako že danes prejela nov obroč pomoči v vrednosti 2,8 milijarde evrov. Pred stavbo parlamenta v središču Aten se je ob dogodku zbralo več tisoč Grkov, ki trdijo, da bo ukrep le še povečal bedo v državi in da je število odpuščenih pretirano.

Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije iz Podravja in Koroške je na današnji novinarski konferenci spregovorila o razmerah na trgu dela na Koroškem. O tem, kakšne so razmere, smo se pogovarjali z območnim sekretarjem za Podravje in Koroško Lojzetom Raškotom:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V katerih panogah pa so razmere najslabše? Nadaljuje Raško:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Pa Raško pričakuje kakšna izboljšanja v bližnji prihodnosti?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Sindikati in delodajalci lahko samo še danes pošljejo pripombe na osnutek nacionalnega reformnega programa, v katerem vlada na podlagi priporočil Evropske komisije načrtuje sanacijo bank, ukrepe za prezadolžena podjetja, upravljanje državnega premoženja, znižanje plač v javnem sektorju in nove reforme na področju pokojnin, zdravstva in trga dela. Delodajalci menijo, da je osnutek nacionalnega reformnega programa preohlapen, zato naj bi na vlado naslovili konkretne predloge za oživitev gospodarstva. Ob tem gospodarstveniki nasprotujejo zvišanju davkov, saj naj bi to, po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenija Sama Hribarja Miliča, povzročilo poglabljanje krize. Na drugi strani sindikati menijo, da bi moral nacionalni reformni program dati večjo vlogo socialnemu dialogu.