Londonska metropolitanska policija je okoljskemu aktivističnemu gibanju Extinction Rebellion do nadaljnjega prepovedala proteste v Londonu. Policija je prepoved izdala na podlagi 14. člena Zakona o javnem redu, ki predvideva, da lahko policija določi pogoje za izvajanje protestov, če prepozna, da shod grozi javnemu redu. Če ti pogoji niso upoštevani, lahko policija prepove shode. Pripadniki gibanja so zadnjih osem dni protestirali v sklopu tako imenovanega jesenskega upora z vrsto različnih akcij - od oviranja delovanja letališča Heathrow do skupinskih plesov. V času protestov je bilo aretiranih dobrih tisoč štiristo pripadnikov gibanja, policija pa je proteste že pred prepovedjo v celem Londonu omejila le na Trafalgarski trg. 

Poljska stranka Zakon in pravičnost, ki si je sicer zagotovila večino v spodnjem domu parlamenta, je izgubila večino v senatu. Povezane opozicijske stranke so namreč zasedle 51 od 100 sedežev v senatu. To pomeni, da bo vladajoči stranki Zakon in pravičnost oteženo sprejemanje ustavnih sprememb. Prav tako lahko opozicija nominira zagovornika človekovih pravic. 

Policija Papue Nove Gvineje je izdala nalog za aretacijo nekdanjega predsednika vlade Petra O’Neilla. Slednji je s položaja odstopil letos maja, predvsem zaradi očitkov o korupciji. O’Neill je bil v javnosti prav tako osovražen zaradi več milijard vrednih investicij s strani Francije in Združenih držav Amerike, ki pa prebivalstvu niso prinesle nobene koristi. Na položaju ga je zamenjal James Marape, ki je v času O’Neillovega predsedovanja služil kot minister za finance. Podrobnosti o razlogu za aretacijo O’Neilla niso znane, ta pa je obtožbe označil za politično preigravanje in zavrnil navedbe policije, da ni bil pripravljen sodelovati s preiskovalnimi organi. 

V Gvineji drugi dan zapored potekajo demonstracije proti predlaganim ustavnim spremembam, ki bi predsedniku Alphi Condeju omogočile še tretji mandat. Gvinejska vojska je domnevno proti demonstrantom v prestolnici Conakry uporabila živo strelivo, ubitih je bilo najmanj pet protestnikov. Pred ponedeljkovimi protesti je bilo aretiranih šest opozicijskih politikov. Trenutna ustavna ureditev predsedniku dovoljuje le dva petletna mandata. Conde je na položaj predsednika stopil leta 2010, kjer je nadomestil Lansano Conteja, ki je prišel na oblast leta 1984 z državnim udarom in tam ostal do svoje smrti leta 2008.

Turška ofenziva v severni Siriji je do danes iz regije pregnala že 275 tisoč ljudi, poročajo kurdske oblasti. Prve skupine beguncev iz severovzhoda Sirije so že oskrbeli v iraškem Kurdistanu. Trenutno na severu Sirije ni dostopa do humanitarne pomoči, saj so se humanitarne organizacije umaknile iz območja ob pričetku ofenzive. Včeraj smo poročali o dogovoru, ki so ga dosegle kurdske oblasti v Siriji z vlado predsednika Bašarja al-Asada, da naj bi se sirska vojska na meji s Turčijo borila ob boku večinsko kurdskih Sirskih demokratičnih sil. Sirska vojska je tako danes po poročanju sirskih državnih medijev od kurdskih sil že prevzela Manbidž, ki leži v tako imenovani varni coni, ki jo načrtujejo zavzeti turške sile in njeni sirski zavezniki.

Zunanji ministri držav Evropske unije so se nezavezujoče zavezali, da bodo prekinili prodajo orožja Turčiji, niso pa uvedli popolnega embarga. Odločitev o prekinitvi prodaje orožja Turčiji bo tako odvisno od posamezne države članice. Prepoved so že sprejele Francija, Nemčija, Španija in Italija, Združeno kraljestvo pa ne bo prekinilo prodaje orožja. Evropski svet je sicer kljub prvotnemu nasprotovanju s strani Združenega kraljestva enoznačno sprejel obsodbo turške ofenzive v severni Siriji.

Medtem je ameriški predsednik Donald Trump sprejel izvršni ukaz, s katerim je uvedel sankcije proti Turčiji. Sankcije se nanašajo na več posameznikov in institucij, za katere ameriška vlada meni, da kakorkoli prispevajo k destabilizaciji severovzhoda Sirije ali so drugače vpleteni v kršenje človekovih pravic. Prav tako je Trump zamrznil pogajanja o slabih 100 milijardah evrov vrednem trgovinskem sporazumu med ZDA in Turčijo. Prav umik ameriških sil, po ukazu Trumpa, je odprl pot turškim vojakom na severovzhod Sirije.  

Ministrstvo za okolje in prostor je v 45-dnevno javno obravnavo dalo osnutek novega stanovanjskega zakona. Slednji med drugim predvideva ustanovitev javne najemniške službe, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna. Prav tako zakon določa cenzus za pridobitev javnega stanovanja in uvaja možnost pridobitve državne garancije za posojila za mlade in mlade družine. Več o stanovanjskem zakonu v današnjem OFFsajdu ob petih. 

Kar smo po neuradnih podatkih že poročali minuli teden, se je potrdilo. Ustavno sodišče je razveljavilo del spornega 10.b člena Zakona o tujcih, ker je v nasprotju z 18. členom Ustave, ki prepoveduje mučenje in nečloveško ali ponižujoče kaznovanje ali ravnanje, s tem pa zagotavlja načelo nevračanja. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu, proti je bil samo ustavni sodnik Klemen Jaklič. Ta je v odklonilnem ločenem mnenju sodniškega kolega Mateja Accetta obtožil laganja in zavajanja ter izvajanja nedovoljenih pritiskov na ostale sodnike. Accetto naj bi lagal o svoji vlogi v stranki SMC in pritiskal na Jakliča, ko je ustavno sodišče obravnavalo predlog referenduma o drugem tiru.