Vladavino kitajskega predsednika Ši Džinpinga je komunistična partija v dokumentu o prvih sto letih komunistične stranke razglasila za "zgodovinsko izjemno pomembno". Oziroma, da je bila "vzpostavitev Ši Džinpinga kot središčne figure Centralnega komiteja in stranke odločilnega pomena za napredovanje proti veliki pomladitvi kitajskega naroda". Ši Džinping je šele tretji predsednik, ki je v tej stoletni zgodovini prejel takšne ocvetličene besede. Prva sta bila Mao Zedong in Deng Šjaoping. Stranka je resolucijo sprejela v pripravi na konferenco leta 2022, na kateri bo Centralni komite odločal o morebitnem novem predsedniku stranke. Glede na to resolucijo bo na funkciji najverjetneje ostal kar Ši Džinping. Resolucija Šija utrjuje na poti do ukinitve desetletne omejitve vladanja, ki sta se je držala njegova predhodnika Hu Džintao in Jang Zemin.   

Kitajska in Združene države Amerike so po desetmesečnih pogajanjih sklenile dogovor o skupnem boju proti klimatskim spremembam. Obljubile so "konkretna dejanja" v tem desetletju, predvsem na področjih zmanjševanja porabe premoga in izpustov metana ter zaščite gozdov. Da bi dejansko kaj dosegli v tem desetletju, bosta državi ustvarili delovno skupino. Kitajski predsednik Ši Džinping je izjavil, da je skupni dogovor držav, ki prispevata 40 odstotkov vseh ogljičnih izpustov, znak, "da je sodelovanje edina možnost za Kitajsko in ZDA". In za planet. Po podatkih raziskovalne skupine Climate Action Tracker se bo Zemlja namreč do leta 2100 segrela za 2,4 stopinje Celzija, in to v malo verjetnem primeru, da vse države izpolnijo svoje trenutne podnebne zaveze. 

Torej veliko besed, nič konkretnega, vse po starem. Pa nadaljujmo z enakim. Ameriški predsednik je volitve v južnoameriški državi razglasil za nelegitimne. Joe Biden je namreč predsedniške volitve v Nikaragvi, na katerih si je to nedeljo predsednik Daniel Ortega zagotovil četrti mandat, označil za pantomimske volitve. Podpisal je tudi zakon, ki vsebuje nove sankcije proti vladi novopotrjenega predsednika, namenjene oviranju vladne korupcije in izposoje denarja. Zakon namreč razširja pristojnosti nadzora ZDA nad mednarodnim posojanjem Nikaragvi. Zakon sta sicer obe predstavniški hiši sprejeli že avgusta in oktobra letos. Ortega je ameriško potezo označil za znak imperializma in spodkopavanja nikaragovskega volilnega procesa. Volitve so za nepravične sicer označile tudi skupine za človekove pravice in Španija, Velika Britanija ter druge države. Ortegi so podporo izrazile Venezuela, Rusija in Kuba. 

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala nove sankcije Evropske unije proti Belorusiji, tokrat ne le proti posameznikom, ampak tudi organizacijam. Izjavila je, da so možne sankcije tudi za letalske družbe, ki tihotapijo begunce v Belorusijo, te pa nato po obtožbah Evropske unije beloruska vlada načrtno pošilja proti Poljski in baltskim državam. V odziv na napovedane nove sankcije je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko zagrozil s prekinitvijo dostave plina, ki iz Rusije preko njegove države teče v Evropo. 

Švedski premier Stefan Löfven je odstopil, da bi tako omogočil strankarski kolegici Magdaleni Andersson ustalitev na premierskem mestu pred parlamentarnimi volitvami septembra 2022. Socialdemokratsko stranko  Löfven zapušča sredi znižanja podpore stranki. Svoj novembrski odstop je napovedal že to poletje. Andersson, dosedanja finančna ministrica, je bila sprva prejšnji teden izvoljena kot Löfvenova naslednica za vrhu socialdemokratske stranke. Potrditi jo mora še parlament, v katerem sta ji dve stranki že napovedali podporo. 

Po večkratnih poskusih izvolitve ustavnega sodnika je novi, že četrti predlagani kandidat prestal glasovanje. Ustavni sodnik je s 46 glasovi postal Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Glasovanje je sicer tajno, a znano je, da Svetliča niso podprli poslanci v Levici, SABU, LMŠ-ju in SD-ju ter nepovezani poslanci, saj niso prevzeli svojih glasovnic. Svetliču so nasprotovali predvsem zaradi izjave, da mora država "za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante pri nezakonitem prehodu državne meje". Svetličevi kolegi, na primer nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, pa so kritizirali njegovo neizkušenost, saj je do sedaj raziskoval filozofijo prava, ni pa deloval kot sodnik, odvetnik ali raziskovalec na področju prava.  

Boj za vpliv v energetiki se je ta teden razplamtel tudi z javnimi nastopi in danes je sledila najbolj dramatična novinarska konferenca do sedaj. Pripravila sta jo družba GEN-I in njen direktor Robert Golob, ki si ga zelo močno želijo zamenjati v novih garniturah državnih podjetij, lastnikov GEN-I. Gledališka novinarska konferenca je dosegla vrhunec z razkritjem, da se je z načrtovanjem zamenjave vodstva GEN-I že pred enim letom ukvarjal Rok Snežič, davčni svetovalec in nekdanji sojetnik predsednika vlade Janeza Janše. To je lahko potrdila tudi priča, ki ni bila nihče drug kot Tone Krkovič, še en dolgoletni Janšev prijatelj, ki je prav tako Snežiča spoznal na Dobu. Krkovič je pred enim letom dobil novo, prvo civilno službo na GEN-I, ki mu jo je ponudil Golob sam, in v kateri naj bi skrbel za pridobivanje novih poslovnih priložnosti. S tem namenom je Krkovič poklical Snežiča, ki pa mu ni ponudil nove poslovne priložnosti. 

izjava

Golob, ki včeraj ni dobil novega mandata na vrhu GEN-I, je še povedal, da so očitki o tem, da je na skrivaj poskušal prodati del sicer državnega GEN-I, neutemeljeni, saj tega ni skrival, in da je bil prvi načrt polovico GEN-I prodati z vstopom na borzo. Skupščini GEN-I sicer v sredo ni uspelo izvoliti nove uprave, ki jo bo čez en teden, če dogovora na novi skupščini ne bo, imenovalo sodišče.