Uradna Ankara sporoča, da bo ustavila prihod novih turških vojakov v severni Irak. Istočasno Ankara vztraja, da kljub iraškemu ultimatu ne bo umaknila že prisotnih enot z območja. Turško zunanje ministrstvo trdi, da so njihovi vojaki tam kot del mednarodne misije, v okviru katere usposabljajo lokalne enote v boju proti Islamski državi. To potezo Turčije lahko v širšem kontekstu razumemo kot protiukrep naraščajočemu ruskemu in iranskemu vplivu v Iraku in Siriji. Iraški premier Haidar Abadi je prisotnost turške vojske označil za kršitev suverenosti ter zagrozil, da bo le-to prijavil Varnostnemu svetu Združenih narodov. Abadi je v zadnjem času pod vse večjim pritiskom šiitskih strank, financiranih s strani Irana, da zavrne prisotnost turških in ameriških enot v Iraku.

Saudova Arabija se bo v Rijadu, kjer se bodo zbrali predstavniki tako imenovane “zmerne” sirske opozicije, ponovno preizkusila v vlogi mirovnika. Pogovorov se bo udeležilo 65 opozicijskih skupin z namenom, da se uskladijo v enotno opozicijo, ki bi delovala kot predstavnik v potencialnih mirovnih pogajanjih s sirsko vlado. Saudova Arabija, ki po zadnjem poročilu nemških obveščevalcev igra vse bolj destabilizacijsko vlogo na Bližnjem vzhodu, na pogovore ni povabila predstavnikov največje kurdske stranke PYD v Siriji, saj udeležbi le-te nasprotuje Turčija. Brez povabila sta prav tako ostali Islamska država ter Al-Kaidino krilo v Siriji, fronta Al-Nusra. Nemška tajna obveščevalna služba izpostavlja vlogo savdskega princa Mohamada bin Salmana pri njegovem utrjevanju politične moči znotraj države. Nemško zunanje ministrstvo se je od poročila tajne službe distanciralo.

Ciper se z Rusijo pogovarja o sporazumu o zasilnem pristanku ruskih letal na grškem delu Cipra. Ciprski zunanji minister Ioannis Kasoulides je dejal, da je Ciper po mednarodnem pravu primoran zagotoviti humanitarno pomoč in zasilni pristanek ruskih letal, ki prihajajo iz Bližnjega Vzhoda. Na grškem delu Cipra imajo sicer že dovoljenje za pristajanje in oskrbovanje britanskih in nemških letal. Prav tako je v južnem pristanišču Limassol že od začetka leta dovoljen privez ruskih vojaških ladij.   

Evropski finančni ministri že drugi dan zasedajo v Bruslju, kjer se dogovarjajo okoli onemogočanja financiranja terorističnih mrež. Oblikovanje zakonodaje o pranju denarja in financiranju terorizma je bilo sicer predvideno šele za leto 2017, vendar so dogodki v Parizu postavili pogajanja višje na agendo. Francozi so se zavzeli za poglobljeno čezmejno sodelovanje na področju finančnih preiskav, kot so na primer spremljanje različnih plačilnih metod in dostop do podatkov o sumljivih transakcijah.

Poleg tega so na srečanju ministrov govorili tudi o novem davku, davku na finančne transakcije, ki bi za 0,1 % obdavčil finančne transakcije v povezavi z delnicami in obveznicami ter za 0,01% vse derivatne pogodbe. Med državami članicami je predlog, ki se oblikuje že zadnja tri leta, požel veliko neodobravanja, za pogajalsko mizo pa je, ob odhodu Estonije, ostalo le še 10 članic, med njimi tudi Slovenija.

Od danes dopoldan do četrtka popoldan po lokalnem času v Pekingu velja prvič uvedeni rdeči okoljski alarm. Kitajske oblasti so se za ta korak odločile po tednu dni, odkar je mesto zavito v gost smog, ki spominja na Veliki dim iz leta 1952 v Veliki Britaniji, ki naj bi terjal okrog 10 tisoč žrtev. Ukrep v Pekingu predvideva popolno zaustavitev industrije, zaprtje šol in nekaterih drugih javnih institucij ter zmanjšanje osebnega prevoza s sistemom par-nepar. V mestu je že slab teden veljal oranžni alarm, ki je predvideval zaprtje gradbišč in nekaterih industrijskih panog s težjim odtisom ogljikovega dioksida. Mesto z 21-imi milijoni prebivalcev je s prašnimi delci močno onesnaženo zaradi ogrevanja gospodinjstev ter industrije, ki energijo za svoje obrate še vedno v veliki meri pridobiva s kurjenjem premoga. Situacijo dodatno oslabšuje še vreme - visoka vlažnost in nizka raven vetra.

Albanska opozicija je za danes napovedala protivladne proteste v Tirani. Največja opozicijska stranka, Demokratska stranka Albanije, vlado premierja Edija Rame obtožuje za revščino in korupcijo v državi. Fatjona Medini pojasnjuje izvor protestov:

Izjava

Vodja opozicije, Lulzim Basha, je pred protesti spomnil na letošnje vstaje v Makedoniji ter Romuniji, kjer so protestniki dosegli razpis predčasnih volitev. Vladajoča Socialistična partija je prevzela oblast na volitvah leta 2013, ko je premagala Demokratsko stranko, ki je bila pred tem na oblasti 8 let. Mejdini o mnenju večine:

Predsednik opozicije, Lulzim Basha, je pred protesti spomnil na letošnje vstaje v Makedoniji ter Romuniji, kjer so protestniki dosegli razpis predčasnih volitev. Vladajoča Socialistična partija je prevzela oblast na volitvah leta 2013, ko je premagala Demokratsko stranko, ki je bila pred tem na oblasti 8 let. Mejdini o mnenju večine:

Izjava

V Srbiji se je začel proces rehabilitacije Milana Nedića,  predsednika kolaboracionistične vlade Srbije v letih 1941-45. Prošnjo za sprožitev postopka so dali člani Nedićeve družine, ki menijo, da Nedić ni bil izdajalec, kot so trdile komunistične oblasti. Poudarjajo tudi, da je kot predsednik ponudil zatočišče 600 tisoč preganjanim Srbom iz regije. Nasprotniki pobude vztrajajo, da je bil Nedić odgovoren za holokavst v Srbiji - v času njegovega mandata je bil Beograd kot prvo mesto v Evropi razglašen za mesto brez Judov. Maja letos je Srbija rehabilitirala četniškega vodjo Dražo Mihajlovića.

Slovenija

Transparency International Slovenia je objavil poročilo evalvacije lanskoletnih lokalnih volitev. Po njihovih ugotovitvah se v pogledu financiranja volilnih kampanj in uporabe medijev kaže določena netransparentnost. V petih občinah so opazovalci pri analizi 44 kandidatov za župana zabeležili 113 kršitev. Več o kršitvah v izjavi Žive Gobbo iz organizacije Transparency International Slovenija.

Izjava