Informativni program začenjamo na oni strani Atlantika. Ameriški senat je s tesno večino izglasoval odpravo delovnopravne zakonodaje, znane pod imenom Pravična plača in varno delovno okolje. Slednja je sicer šele lani vstopila v veljavo kot izvršni ukaz predsednika in je med drugim določala, da morajo podjetja, ki kandidirajo na javnih razpisih, katerih vrednost presega 500 milijonov ameriških dolarjev, v prijavnici navesti vse kršitve delovnopravne zakonodaje. Prav tako bi tista podjetja, ki bi želela sodelovati na javnih razpisih, od svojih delavcev ne smela zahtevati arbitražnih postopkov v primerih sodnih postopkov v sporih z delodajalcem. O obsežnosti kršitev pravic ameriških delavcev priča poročilo iz pisarne demokratske senatorke Elizabeth Warren, ki izpostavlja, da sta med 100 največjimi prejemniki sredstev iz javnih naročil dve tretjini takih, ki so bili obtoženi kršitve pravic delavcev. Predstavniški dom ameriškega kongresa je zahtevo po odpravi regulacije že potrdil, podpisati pa jo mora še predsednik Donald Trump.

Na podpis predsednika Donalda Trumpa pa ne čaka več revidirana prepoved vstopa državljanov iz muslimanskih držav v Združene države Amerike. Spomnimo, da je 27. januarja sveže izvoljeni predsednik izdal ukaz o devetdesetdnevni prepovedi vstopa državljanov Irana, Iraka, Libije, Sirije, Somalije, Sudana in Jemna, ki je povzročil začasen preklic veljavnosti približno 60 tisoč vizumov. Dan po izdaji je sicer newyorška sodnica Ann Donnelly onemogočila izvajanje ukaza v celoti. Novi revidirani ukaz sicer ohranja devetdesetdnevno prepoved vstopa državljanov iz omenjenih držav, vendar le tistim, ki jim je veljavnost vizuma potekla. Iz skupine držav je bil sicer na pobudo Pentagona izvzet Irak. Prav tako ostaja za naslednjih 120 dni suspendiran program preseljevanja beguncev. Revizija bo omogočila vstop v državo le tistim, ki so že prestali birokratske postopke, poleg tega pa sirski državljani nimajo več prepovedi vstopa za nedoločen čas. Nespremenjena ostaja tudi omejitev števila priseljenih beguncev v tekočem proračunskem letu, ti namreč ne bi smeli presegati 50.000 oseb.

Nadaljujemo z novicami iz Evrope. Zunanji in obrambni ministri držav članic Evropske unije so potrdili oblikovanje nove poveljniške strukture, ki bo zadolžena za vodenje skupnih vojaških vadbenih misij. Poveljniška baza se bo nahajala v Bruslju in bo z delom pričela naslednji mesec, na čelu njenih 30 uslužbencev pa bo poveljeval finski general podpolkovnik Esa Pulkkinen. Zaenkrat naj bi v bruseljskem poveljniškem centru prevzeli nadzor nad misijami v Demokratični republiki Kongo, Maliju in Somaliji. V roku leta dni je sicer načrtovana revizija dela tega novoustanovljenega vojaškega organa, po letu 2018 pa bi lahko ta prevzel tudi vodenje ostalih vojaških misij, ki presegajo zgolj vajo. Ena takih je mornariška operacija Sofija, katere namen je nadzor nad tihotapci ljudi v Sredozemlju in uničenje njihovih čolnov.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je odločilo, da države članice v skladu z evropsko zakonodajo lahko zavrnejo prošnje za dodelitev vizumov ljudem, ki bi v državi imeli namen zaprositi za azil. Sodniki so se namreč v primeru tožbe sirske družine proti Belgiji odločili v prid slednji. V konkretnem primeru je družina za humanitarni vizum zaprosila na belgijskem veleposlaništvu v Libanonu, nato pa so belgijski uradniki njihovo prošnjo navkljub dokazani ogroženosti življenj zavrnili. Takšna odločitev pomeni, da evropska zakonodaja ne zavezuje držav pri dodelitvi humanitarnih vizumov, temveč je to v pristojnosti nacionalnega prava.

Madžarski poslanci so sprejeli več zakonodajnih sprememb. Med drugim je bil sprejet tudi ukrep, ki onemogoča prosto gibanje prosilcev za azil. Ti bodo sedaj omejeni na življenje v tranzitnih centrih na južni meji države, le tam pa bo mogoče vložiti tudi prošnjo za azil. Prav tako je z novimi zakonskimi spremembami rok za izdajo pritožbe na negativno odločitev skrajšan na zgolj tri dni. Pri zapiranju prosilcev so bili poslanci enotni, za jih je namreč glasovalo 138, proti jih je bilo 6, 22 pa jih je ostalo brez mnenja. Več o spremembah Demeter Aron iz madžarske izpostave nevladne organizacije Amnesty International.

Izjava.

Predlog zakonodaje je madžarska vlada predstavila pred dobrim mesecem dni, njegova določila pa veljajo, kadar so v državi razglašene izredne razmere. Te na Madžarskem po mnenju vlade navkljub odsotnosti masovnih migracij še zmeraj trajajo.

Izjava.

Francoski zakonodajalci so se odločili, da ne bodo omogočili elektronskega glasovanja za volilce, živeče zunaj države, na prihajajočih predsedniških volitvah. Elektronsko glasovanje iz tujine je bilo sicer uzakonjeno zgolj za parlamentarne volitve leta 2012, vlada pa je načrtovala, da se pred predsedniškimi volitvami omogoči možnost elektronskega glasovanja tudi za slednje. Poslanci so opustitev namere upravičili z razlogom, da obstaja resna kibernetska grožnja “hekanja ljudske volje”.