Indijsko vrhovno sodišče je razglasilo, da je centralna oblast direktno vladavino v zvezni državi Arunačal Pradeš vzpostavila nezakonito. Odločitev sodišča nalaga takojšnjo vrnitev druge največje stranke v državi, Indijskega nacionalnega kongresa, na oblast na skrajnem severovzhodu države, kjer je stranka Bharatiya Janata, krajše BJP, premierja Narendre Modija upala, da bo razširila svoj vpliv. Gre že za drugi primer neuspešnega poskusa implementacije tako imenovane predsedniške vladavine v zvezni državi, vodeni s strani Kongresa. V zvezni državi Arunačal Pradeš sicer poteka oboroženi upor tamkajšnjih domorodnih ljudstev, ki se počutijo zapostavljena s strani zveznih oblasti, poleg tega pa je del ozemlja omenjene zvezne države tudi predmet ozemeljskega spora med Indijo in Kitajsko.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal nov ukrep v “boju proti gospodarski vojni” in vojski zaupal nadzor nad petimi morskimi pristanišči. Prav tako bo obrambno ministrstvo nadzorovalo ministrstva, podjetja in državne institucije, pristojne za zaloge hrane in zdravil. S tem naj bi po besedah Madura z disciplino dosegli pravično razdelitev hrane v državi, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo zaradi drastičnega padca cen nafte, na izvozu katere temelji njeno gospodarstvo.

V mestu Gao v severnem Maliju je ob protivladnih protestih prišlo do streljanja varnostnih sil na demonstrante. Množico nekaj sto protestnikov je na ulice pognala najava o začetku izvajanja mirovnega sporazuma med malijsko vlado in tuareškimi uporniki, združenimi v tako imenovani Koordinaciji azavaških gibanj, ki predvideva vodenje petih regij s strani tuareških neizvoljenih oblasti. Te naj bi vodile nemirni sever države, dokler ne bi bile možne varne in poštene volitve. Po mnenju protestnikov daje sporazum preveč moči oboroženim skupinam, ki so leta 2012 sprožile vstajo proti centralni oblasti, ki je sever države pahnila v kaos in nehote omogočila porast skrajnih islamističnih skupin.

Nekdanji predsednik samooklicane Republike Srbske Krajine Goran Hadžić je kot sedmi haaški obtoženec umrl pred razglasitvijo sodbe. Hadžić je od leta 2014 dalje živel v Novem Sadu, potem ko ga je sodišče zaradi zdravljenja tumorja začasno izpustilo na prostost, tožilstvo pa je maja letos vložilo zahtevo po opustitvi sojenja, ker naj ne bi bilo realnih možnosti za nadaljevanje procesa. Hadžića, ki je pred izbruhom vojne na Hrvaškem delal kot skladiščnik, je obtožnica sicer bremenila zločinov proti človečnosti in sodelovanja pri nasilnem pregonu nesrbskega prebivalstva iz Slavonije in Baranje med letoma 1991 in 1993.

Dušan Mramor je odstopil s položaja finančnega ministra in se vrača v profesorske vode. Razlogi za odstop naj bi bili osebni in nikakor povezani z nedavnim dogajanjem v Luki Koper in  očitki državnemu sekretarju na ministrstvu Metodu Dragonji, ki je ločeno od Mramorja prav tako podal odstopno izjavo. Vodenje ministrstva začasno prevzema Alenka Smerkolj, ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Zdaj že nekdanji minister Mramor je brez skromnosti za največji uspeh v minulem mandatu označil vnovično pridobitev ekonomske suverenosti Slovenije, rezultate svojega dela pa ocenil kot fantastične.

Le dan pred omenjenima odstopoma je Ministrstvo za finance v javno razpravo vložilo tako imenovano mini davčno reformo, glede katere so se uskladile koalicijske stranke. Nova dohodninska lestvica bo razbremenila predvsem nižji in srednji razred, božičnice in regresi pod tisoč evrov pa bodo oproščeni plačila akontacije. Ostaja najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, kamor spadajo posamezniki, ki zaslužijo prek 70 tisoč evrov letno. Prav tako se viša davek na dohodek pravnih oseb, ki bo po novem znašal 19 odstotkov, dva več kot do zdaj. Kljub povišanju davek na dohodek pravnih oseb, poznan tudi kot davek na dobiček, ostaja pod povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki znaša 25 odstotkov.

Vlada Republike Slovenije je napovedala vložitev tožb na slovenskem in italijanskem sodišču proti italijanskim radijskim postajam, ki uporabljajo frekvence, ki so že v uporabi s strani slovenskih postaje. Vlada bo Italiji, ki pri podeljevanju frekvenc ni pridobila soglasja Slovenije, prav tako izročila diplomatsko noto in na kršitve opozorila Evropsko komisijo oziroma komisarja za digitalno gospodarstvo in družbo Güntherja Oettingerja. Ozadje spora pojasni Tina Čuček iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve.

Izjava

Odločitev vlade bolje razumemo v kontekstu ignorance z italijanske strani.

Izjava

Predstavitev avtocestne trase v okviru tretje razvojne osi s strani DARS-a in Ministrstva za infrastrukturo ter Ministrstva za okolje in prostor v Kulturnem domu Šmartno ob Paki je zaradi nasprotovanja civilnega prebivalstva odpadla. Tamkajšnji prebivalci so v sodelovanju s civilno iniciativo Braslovče še prej organizirali predstavitev razlogov za alternativno traso, ki povezuje Celje in Velenje. Po njihovem mnenju je predlagana trasa, ki Velenje povezuje z avtocesto v Šentrupertu, dražja in prometno manj učinkovita. O razlogih za protest Urban Jeriha iz Civilne iniciative Braslovče.

Izjava

Več o razvoju dogodkov glede tretje razvojne osi v Offsajdu.