Off varovanj demokracij

Off varovanj demokracij

Aktualno-politična novica
23. 6. 2017 - 15.00
 / OFF

Združeni arabski emirati v južnem delu Jemna arbitrarno zapirajo in mučijo zapornike, kot poročata humanitarna organizacija Human Rights Watch in tiskovna agencija Associated Press. Sledeč obema, med seboj neodvisnima poročiloma, ki zajemata intervjuje več nekdanjih zapornikov, so ti podvrženi higiensko škodljivim pogojem in pretepanju, seksualnim napadom ter v, narekovajih rečeno, grilom, kjer je zapornik privezan znotraj obkrožajočega ognja. Associated Press na podlagi intervjujev ugotavlja, da mreža skrivnih in jemenski vladi nedostopnih zaporov obsega 18 zaporov v zasebnih vilah, letališčih in vojaških bazah. Prav tako pa ugotavlja vednost osebja Združenih držav Amerike. Pričevanja kažejo, da ZDA posredujejo vprašanja, ki jih osebje Emiratov zastavlja mučenim zapornikom, transkripte zaslišanj pa posredujejo nazaj v ZDA. ZDA priznavajo vključenost v zasliševanja, vendar tako kot Združeni emirati zanikajo vpletenost v kršitev človekovih pravic. Spomnimo, da Emirati sodelujejo v koaliciji, na čelu katere je Saudova Arabija, podpira pa jo tudi ZDA, ki bije vojno zoper hutijske upornike v Jemnu. Prav tako Emirati vojaško podpirajo ZDA pri bojevanju zoper jemensko vejo Al Kaide in so sodelovali pri mreži prostorov za pridrževanja ameriške obveščevalne službe CIA, v katerih je ta po napadih 9. septembra mučila domnevne teroriste. Prostore je Obamova administracija zaprla, v istem času pa je bila vzpostavljena mreža zaporov Združenih arabskih emiratov v Jemnu.

Združeni arabski Emirati pa so skupno s tremi ostalimi bližnjevzhodnimi državami, ki so prekinile diplomatske stike s Katarjem, slednjemu poslale seznam zahtev. Ta vsebuje 13 zahtev, ki naj bi jih Katar izpolnil v roku 10-ih dni. Med njimi so tudi prekinitev vseh stikov z Muslimansko bratovščino in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, prenehanje naturaliziranja drugih državljanov, zaprtje televizijske hiše Al Jazeera in oklestitev odnosov z Iranom. Prav tako je med njimi najti zahteve po prenehanju financiranja organizacij, ki so v ZDA označene kot teroristične, ter zaprtje turške vojaške baze v Katarju, kar so turški predstavniki že zavrnili. Spomnimo, da so Združeni arabski emirati, Bahrajn, Saudova Arabija in Egipt pričele z diplomatskim in ekonomskim bojkotom Katarja z obtožbami o tesnih vezeh Katarja z Iranom in Muslimansko bratovščino ter financiranju terorizma.

Nemški Bundestag je izglasoval prepoved financiranja strank, ki jih dojema kot nedemokratične. S 502 glasovoma za in le 77-imi proti je bil izglasovan amandma k temeljnemu zakonu Zvezne republike Nemčije, ki deluje kot ustava. Z njim je spremenjen sistem dodeljevanja sredstev strankam, ki na lokalnih volitvah dosežejo pol odstotka glasov ali 1 odstotek na nacionalnih in evropskih volitvah. Zakon bo učinkoval predvsem na ksenofobno Nacionalno demokratsko stranko, ki na leto dobiva približno milijon evrov zaradi sedežev v lokalnih svetih in sedežem v Evropskem parlamentu, ki ga je dobila leta 2014. Spomnimo, da je vrhovno zvezno sodišče zavrnilo predlog prepovedi delovanja dotične stranke, češ da je premajhna, da bi ogrožala nemško demokracijo. Sodišče pa je sicer pritrdilo, da Nacionalna demokratska stranka ogroža nemški ustavni zakon ter da ima vlada druga sredstva za preprečevanje ksenofobije, rasizma in antisemitizma. Spremembi ustavnega zakona je nasprotovala le stranka Zelenih, nemški pravosodni minister Heiko Mass pa je prepoved financiranja pospremil z izjavo, citiramo: “Država ni pod nobeno obligacijo, da financira sovražnike demokracije.”

Zbijanje klina s klinom pa se zdi implicitna taktika tudi francoske vlade. Z osnutkom protiterorističnega zakona nove vlade sredinskega Emmanuela Macrona naj bi ublažila določila izrednega stanja, ki je v veljavi od konca leta 2015, poteče pa julija in bo lahko podaljšan do novembra. Osnutek zakona naj bi po besedah vladnih predstavnikov uravnotežil svoboščine in varnost, a sledeč v javnost pricurljanim verzijam ohranja možnost zaprtja verskih prostorov, ki naj bi bila gojišča ekstremizma. Prav tako ohranja razširjene policijske možnosti preiskovanja z manjšim sodnim nadzorom.

Permanentno vojno na domačem ozemlju pa očitno pričakuje tudi Avstralija. Oblasti v največjem tamkajšnjem mestu Sidney so napovedale, da bodo na glavni pešaški ulici v mestu vzpostavile sistem barikad. S tem želijo otežiti napade z avtomobili ali tovornjaki, kakršni so se nedavno zgodili v Londonu. Mestne oblasti so v ta namen na območjih z večjim številom pešcev že postavile 140 količkov, načrtujejo pa jih še več. Da bi mesto vseeno obdržalo videz normalnosti, bodo nekatere barikade zamaskirane v cvetlična korita.

Informacijska pooblaščenka je podala pobudo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Sovi. Zakon z ohlapnimi definicijami opredeljuje zbiranje podatkov, na kar je informacijska pooblaščenka opozarjala že nekaj let. Glede na neformalni osnutek novega Zakona o Sovi, ki ga je objavil spletni medij Pod črto, pa se zdi, da popravkov ne bo. Spornost obstoječega zakona pojasni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.