Off velikih vizij

Off velikih vizij

Aktualno-politična novica
25. 10. 2017 - 15.00
 / OFF

Off začenjamo v Pekingu, kjer se končuje kongres kitajske komunistične partije, ki zaseda vsakih pet let. V sedemčlanski stalni komite politbiroja, ki predstavlja kolektivno vodstvo partije in velja za najvplivnejši organ, je bilo imenovanih pet novih članov. Izmed članov prejšnjega komiteja sta bila v novega imenovana zgolj premieri Li Kečjang in kitajski predsednik Ši Džinping. Upokojuje se tudi Weng Kišan, Šijeva desna roka in šef protikorupcijske komisije.

Na začetku drugega mandata kitajskega predsednika so v stalni komite politbiroja običajno imenovani naslednji voditelji partije. Pred desetimi leti sta bila to Ši in Li. Tokrat med novimi člani komiteja ni očitnega Šijevega naslednika, saj kandidati, za katere se je do sedaj domnevalo, da so najbolj verjetni voditelji nove generacije, niso bili sprejeti na najvišje položaje. Kongres stranke je potrdil prevlado Ši Džinpinga v partiji, ki tako močnega voditelja ni imela že vsaj trideset let. Med drugim je kongres potrdil vključitev Ši Džinpingove politične misli v statut partije.

Nadaljujemo v Iraku, kjer se nadaljujejo spopadi med provladnimi paravojaškimi milicami in kurdskimi pešmergami. Po nedavnem zavzetju Kirkuka so se sedaj boji preselili v okolico mesta Fish Khabur, kjer poteka naftovod, ki povezuje iraški Kurdistan in Turčijo. Fish Khabur se nahaja znotraj Kurdske avtonomne pokrajine, za katero je iraška vlada do sedaj zagotavljala, da vanjo ne bo vojaško posegala. Kurdska regionalna vlada je ponudila zamrznitev rezultatov referenduma o neodvisnosti in sklenitev premirja, kar je vlada v Bagdadu zavrnila. Iraška vojska je hkrati sprožila ofenzivo na še zadnje ozemlje Islamske države v Iraku.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Vlada Savdske Arabije je napovedala gradnjo novega ultramodernega mesta na severni obali Rdečega morja. Mesto, ki naj bi postalo model za prihodnost Savdske Arabije, se bo napajalo zgolj z alternativnimi viri energije. Projektu, imenovanemu Neom, bo vlada namenila 425 milijard evrov. Mesto bo predstavljalo posebno ekonomsko cono, kjer bo vladala posebna pravna ureditev.  

Selimo se v Ameriko, najprej južno. Štirje izmed petih novoizvoljenih guvernerjev venezuelskih provinc, ki prihajajo iz zavezništva opozicijskih strank, so prisegli pred ustavodajno skupščino. Njihova odločitev je sprožila ostre odzive med drugimi opozicijskimi voditelji. Henrique Capriles, eden ključnih opozicijskih voditeljev, je napovedal izstop iz opozicijskega zavezništva, sledila pa mu bo tudi njegova stranka, iz katere prihaja tudi edini guverner, ki ni zaprisegel pred ustavodajno skupščino. Slednja je v očeh opozicije poskus predsednika Madura, da se obdrži na oblasti.

Nadaljujemo nekoliko severneje, v Washingtonu. Kljub vedno večjim notranjim razhajanjem so republikanci v senatu uspeli razveljaviti pravilo, ki je zagotavljalo pravico do vlaganja skupinskih tožb proti bankam. Pravilo, sprejeto v zadnjih vzdihljajih mandata predsednika Obame, prepoveduje klavzule v pogodbah, kjer se komitenti bank in zavarovalnic odpovedujejo skupinskim tožbam in vnaprej pristanejo na zasebno arbitražo. Po besedah finančnega ministrstva se je bančni sektor s tem izognil 3000 skupinskim tožbam, ki bi vodile v več sto milijonov dolarjev pravnih stroškov. Zaradi tesnega glasovanja je moral svoj glas oddati tudi podpredsednik Mike Pence, kar ni običajna praksa.

Do prestroge bančne regulacije bank pa so zadržani tudi na drugi strani Atlantika. Evropska komisija se je odločila, da bo umaknila predlog o strukturni reformi evropskega bančništva. Glavna točka zakona je bilo določilo, ki bi prisililo banke, da ločijo klasično bančništvo in trgovanje na finančnih trgih. Reforma je bila predlagana že leta 2014, nato pa se države Unije niso mogle uskladiti glede tega, kako določiti mejo med klasičnim in investicijskim bančništvom. Evropska komisija je predlog zakona umaknila z obrazložitvijo, da v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati, da bi prišlo do dogovora glede reforme.

Na domačem političnem parketu se po predsedniških volitvah bližajo še državnozborske, kar kot ponavadi spremlja tudi ustanavljanje novih strank. Stranka, imenovana Dobra država, nastaja iz civilne iniciative znotraj istoimenskega zavoda, ki ga vodi poslanec Bojan Dobovšek.  Dobovšek, ki je bil v parlament izvoljen na listi SMC, je nato izstopil iz stranke premiera Cerarja. Razloge za novo stranko pojasnjuje Dobovšek:

Izjava

Dobovšek pojasni še razloge za ime Dobra država:

Izjava

Največji sindikatni centrali - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija slovenskih sindikatov Pergam - sta napovedali združitev. Razloge za združitev in predvideno časovnico pojasnjuje Jakob Počivavšek:

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.