OFF velikonočnega nasilja

Aktualno-politična novica
18. 4. 2022 - 15.00
 / OFF

Pozdravljeni v velikonočnem OFF-u oziroma oddaji o nerazumevanju praznika miru, upanja in novih začetkov. Da ne omenjamo neizpolnjene želje po preživljanju različnih verskih praznikov brez nasilja. 

Canterburyjski nadškof Justin Welby je na velikonočni pridigi označil vladni dogovor z Ruando o vračanju beguncev v Ruando kot odvračanje odgovornosti od sebe in zatorej »v nasprotju z božjo naravo, saj je bog prevzel odgovornost za svoje neuspehe«. Nedavno sta se namreč vladi Združenega kraljestva in Ruande dogovorili, da lahko Velika Britanija nekatere migrante, ki so v državo prišli kot slepi potniki, deportira v Ruando. Tam naj ti, domnevno na varnem, čakajo na razrešitev svoje prošnje za azil. Ni povsem jasno, po kakšnem kriteriju bodo deportiranci izbrani. Poleg tega dogovor ne omenja, da bi bili deportiranci zgolj prebivalci Ruande. Velika Britanija je za dogovor Ruandi plačala 146 milijonov evrov. Po besedah britanskega premiera Borisa Johnsona naj bi ukrep odvrnil ljudi od nevarnega prečkanja Rokavskega preliva, ki ga je lani prečkalo 28 tisoč beguncev. Visoki komisar Združenih narodov za begunce je britansko potezo označil za kršitev konvencije o beguncih, človekoljubne organizacije pa za nečloveško zapravljanje denarja. 

Tal Abyad ali Girê Spê?
 / 20. 6. 2015
Turška vojska, ki je od leta 1984 v sporu s Kurdsko delavsko stranko PKK, ne počiva niti med ramadanom. V novem napadu na PKK, v katerem so sodelovali oboroženi letalniki, bojna letala in helikopterji, naj bi bombardirali skrivališča, predore in skladišča orožja. Tako imenovana »Operacija ključavnice za kremplje« je del dolgotrajnega konflikta med turško državo ter PKK-jem in Ljudskimi zaščitnimi enotami YPG, ki delujejo v Rožavi. Po poročanju Centra za informacije Rožava naj bi se zgodili tudi napadi oboroženih milic, ki jih podpira Turčija, na asirske vasi v dolini Habur v Siriji. 

Nespoštovanje praznikov očitno pesti različne monoteistične religije. Združena arabska lista je zaradi napadov izraelske policije na muslimanske vernike v mošeji Al Aksa začasno zamrznila svoje članstvo v koaliciji in parlamentu. V nedeljo so namreč izraelske specialne enote že drugič v zadnjih dneh vdrle v mošejo Al Aksa in poskušale iz nje izgnati muslimane, ki praznujejo ramadan. S predvidoma dvotedensko zamrznitvijo naj bi stranka umirila pritisk palestinske skupnosti nase. Stranka ima v knesetu štiri poslanska mesta in je lani postala prva palestinska stranka, ki se je pridružila vladni koaliciji. Izraelska koalicija je sicer v zadnjem mesecu, potem ko je iz nje izstopila poslanka Idit Silman, izgubila večino in tako šteje zgolj šestdeset od sto dvajsetih poslanskih mest. 

Izraelsko teptanje človekovih pravic
 / 11. 5. 2021

Na Šrilanki že nekaj časa potekajo protesti proti izjemno slabi gospodarski situaciji v državi. Ob obletnici bombnih napadov na velikonočno nedeljo leta 2019 pa so se začeli tudi protesti proti počasnemu napredku v iskanju odgovornih za napade. Takrat so islamski teroristi s samomorilskimi akcijami napadli dve katoliški in eno protestantsko cerkev ter tri luksuzne hotele. Umrlo je več kot 250 ljudi. Šrilanška vlada je po napadih izvedla številne aretacije, a tako protestniki kot šrilanška katoliška cerkev vztrajajo, da se v iskanje dejanskih krivcev ni vložilo dovolj truda in sredstev. Protestniki zato zahtevajo odstop predsednika države in vlade, torej bratov Gotabaja in Mahinda Radžapaksa, ki ju imajo tudi za glavna krivca za slabo gospodarsko situacijo in s tem pomanjkanje osnovnih surovin v državi.

Na Švedskem protestniki nasprotujejo skrajno desničarski protiislamski skupini Trdna linija, ki namerava na svojem shodu zažgati koran. Protesti proti Trdni liniji so v nedeljo potekali v številnih švedskih mestih, kjer naj bi bilo v spopadih s policijo ranjenih več ljudi. Sveto knjigo naj bi Trdna linija zažgala na protipriseljenskem protestu v četrti mesta Linkoping, v kateri večinsko živijo priseljenci. Pobudnik sežiganja je predsednik stranke Trdna linija, dansko-nemški nacionalistični politik Rasmus Paludan. Paludanova danska stranka v svojem programu zahteva izgon vseh muslimanov iz Danske in zagovarja etnično čistost države. Na danskih parlamentarnih volitvah je stranka Trdna linija prejela 1,8 odstotka glasov in tako le za las zgrešila vstop v parlament. Njene ideje in protipriseljenski shodi z zažiganjem korana pa so se v zadnjem času razširili tudi na Švedsko. 

Poleg slovenskih in korziških volitev, o katerih boste izvedeli več danes ob petih, se bodo to nedeljo odvile tudi francoske volitve. V drugem krogu predsedniških volitev se bosta pomerila v prvem krogu prvouvrščeni Emmanuel Macron in Marine Le Pen. On se v zadnjem predvolilnem tednu ukvarja z deljenjem obljub o sodelovanju, ona z obtožbo o zlorabi sredstev. Dosedanji predsednik je namreč obljubil sklic pogovorov s civilno družbo in vsemi političnimi strankami. Doseči želi »pomladitev institucij« in »razjasnitev pravil politične odgovornosti«. Konkretneje rečeno, Macron želi s tem posvetom doseči spremembo volilnega sistema parlamentarnih volitev. Po predlogu Macronove stranke En Marche  naj bi parlamentarne volitve začele delovati po proporcionalnem načelu namesto trenutno uveljavljenega večinskega sistema glasovanja. Ta predlog v zadnjem mandatu ni prejel dovolj glasov, sedaj pa ga podpira večina političnih strank in tudi gibanje Rumeni jopiči. Macron je predlagal tudi vrnitev k sedemletnemu predsedniškemu mandatu namesto trenutnih petih let, ki pa bi ga vmes prekinile primarne parlamentarne volitve po ameriškem zgledu. Macron namreč meni, da bi morali imeti volivci pogosteje možnost izvolitve svojih predstavnikov. Sedaj so parlamentarne in predsedniške volitve vsakih pet let, in to v istem letu. 

Marine Le Pen se strinja z vrnitvijo sedemletnega mandata, a vztraja, da bi ta moral biti edini možen. Drugouvrščena predsedniška kandidatka pa se trenutno otepa obtožbe o zlorabi sredstev. Urad za boj z goljufijami Evropske unije Le Pen obtožuje, da je v času svojega mandata v Evropskem parlamentu s sodelavci zlorabila šesto tisoč evrov evropskih sredstev. Te naj bi porabila za osebne potrebe in promocijo svoje Nacionalne fronte. Urad je marca poslal obtožbe francoskemu javnemu tožilstvu, sedaj pa so svoje obtožbe javno oznanili. 

Preden poskrbite za zdravje demokracije, poskrbite za svoje. Epidemična novost je, da se okuženi s koronavirusom do srede lahko prijavijo na poštno glasovanje. Tisti, ki bodo na covidnem testu pozitivni po 20. aprilu, pa na državnozborskih volitvah sploh ne bodo mogli glasovati. Demokracija za vse, le za okužene NE. 

 Novice je v košaro zbral Fin.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness