Italijanska vlada je napovedala uvedbo posebne pomoči za revnejše, imenovane državljanska plača. Upravičenci do te pomoči bodo dobili elektronsko nakupovalno kartico, ki jo bo država napolnila z do 780 evri na mesec in jo bo mogoče uporabiti v vseh italijanskih trgovinah. V proračunu je za kartice predvidenih deset milijard evrov, prosilci za državljansko plačo pa bodo morali zanjo opraviti osem ur javnih del na teden in dokazati, da iščejo zaposlitev. Luigi Di Maio, minister za delo in vodja Gibanja petih zvezd v italijanski koalicijski vladi, trdi, da bo program, citiramo, “ukinil revščino”.

Nad italijanskimi socialnimi programi niso nič kaj navdušeni v Bruslju. Proračun italijanske vlade za prihodnje leto predvideva 2,4-odstotni primanjkljaj. Prejšnja vlada, ki jo je vodila Demokratska stranka, je predvidevala manj kot odstotek primanjkljaja, zdajšnja koalicijska vlada Gibanja petih zvezd in Lige pa je Evropski komisiji obljubila primanjkljaj v višini 1,6 odstotka. Ministri evropskih držav so na včerajšnjem sestanku Italiji namenili precej očitkov, predsednik komisije Jean-Claude Juncker pa je povedal, da mora biti Italija obravnavana “strogo in pravično” ter da se Italiji ne sme popuščati. Obe vladajoči stranki politično legitimnost gradita na upiranju establišmentu in se zato ne bojita spora z Brusljem. Di Maio je v odgovoru evropske institucije obtožil, da se poslužujejo terorizma na finančnih trgih, saj s povzročanjem panike dražijo italijansko zadolževanje.

Nemška vladajoča koalicija je predstavila dogovor nove imigracijske zakonodaje. Deklarirani cilj reforme je ločitev azilne politike od ekonomskih migracij in ustaviti prihod poklicno nekvalificiranih migrantov. Osnutek zakona, ki se zgleduje po kanadski ureditvi, rangira prišleke glede na stopnjo izobrazbe, starost, znanje jezikov, ponudbe za delo in finančno samostojnost. Vlada bo imela pravico ustaviti migracije tujcev določenega poklicnega profila. Predlog ne vključuje zaščite za tiste migrante, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, a so se uspešno integrirali v nemško družbo, kar si je želela koalicijska SPD.

Selimo se na Daljni vzhod. Japonski premier Šinzo Abe je predstavil prenovljeno vladno ekipo. V njej je zadržal vse glavne zaveznike, predvsem finančnega ministra Taroja Aso. Abe v novi vladi na prvo mesto postavlja stabilnost in konsolidacijo moči, za kar bo potreboval napovedano spremembo ustave. Abe si že dlje časa želi spremeniti deveti člen japonske ustave, ki omejuje vojsko zgolj na obrambne naloge. Vprašanje o spremembi ustave deli japonsko javnost, nasprotujejo pa mu tudi številne sosednje države.

Saudovo Arabijo sta doleteli dve tožbi. Za več kot 900 milijonov evrov jo toži katarski ponudnik internetnih športnih programov, saj naj bi savdske piratske strani z enako vsebino posegale na njihov prostor. Nepovezano je Katar hkrati sprožil postopek pri Svetovni trgovinski organizaciji v Ženevi, kjer so Saudovo Arabijo obtožili kršenja dogovorov, ki so zagotavljali varnost intelektualne lastnine. Najnovejše obsodbe so posledica diplomatske zaostritve med državama, ki se je pojavila 5. junija lani, ko je Saudova Arabija v sodelovanju z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Egiptom vzpostavila embargo na katarsko trgovino.

Namibijski predsednik Hage Geingob je napovedal, da bo sledil zgledu vlade sosednje Republike Južne Afrike in podprl predloge za razlastitev zemljišč in njihovo redistribucijo revnejšemu črnskemu prebivalstvu v državi. Geingob se je v govoru dotaknil kolonialne zgodovine Namibije, ki je povzročila današnjo rasno delitev pri lastništvu zemljišč. Po trenutno veljavnih zakonih mora lastnik najprej ponuditi prodajo zemljišča, preden ga država lahko odkupi, po Geingobovem predlogu pa bi država plačala zgolj kompenzacijo za opremo.

 Meddržavno sodišče v Haagu je dokončno zavrnilo zahtevo Bolivije, da naj Čile prisili k pogajanju glede dostopa do morja preko čilskega ozemlja. Čile se je v obrambi skliceval na pogodbo iz leta 1904, ki je sledila Solitrni vojni med letoma 1879 in 1884 in po kateri je Bolivija izgubila dostop do 400 kilometrov obale. Državi sta od takrat večkrat vstopali v dialog o morebitnem koridorju, ki bi Boliviji omogočil dostop do Tihega oceana, leta 2013 pa je bolivijski predsednik Evo Morales primer vložil tudi pred Meddržavno sodišče. Odločitev, ki sledi po petih letih obravnav, je končna in obvezujoča.

Na volitvah v kanadski provinci Quebec je slavila desnosredinska Koalicija za prihodnost Quebeca ali CAQ Francoisa Legaulta. CAQ, ki bo s 37 odstotki vseh glasov zasedel 73 od 125 sedežev v narodni skupščini Quebeca, je kampanjo utemeljil na vprašanju zmanjšanja števila priseljencev v provinci, volitve pa je zaznamovala tudi trgovinska pogodba med Kanado, ZDA in Mehiko. Ta bo ameriškim kmetovalcem omogočila večji dostop do kanadskih trgov, kar bi lahko pomenil udarec mlečni industriji v Quebecu. Liberalna stranka, ki je v provinci prevladovala zadnjih 15 let, bo zasedla 32 sedežev, rezultat volitev pa sledi premiku v desno, ki se je zgodil že junija v Ontariu, ko je slavila konzervativna stranka Douga Forda.

Krovna družba Sava je objavila prevzemno namero za odkup večinskega lastništva Hotelov Bernardin. Po stečaju NFD Holdinga, ki je bil večinski lastnik Hotelov, je Sava, že prej delničarka Bernardina, postala 38-odstotna lastnica družbe. Pri prevzemu deleža, ki še ni v lasti Save in njenih družb, pa sodeluje z Družbo za upravljanje terjatev bank, Zavarovalnico Triglav in Kapitalsko družbo. Naslednji korak v večinskem prevzemu bo prevzemna ponudba, ki jo bo Sava objavila v desetih do tridesetih dneh od današnje objave prevzemne namere.

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je potrdil ponovno kandidaturo na prihajajočih volitvah. Kangler, ki je svoj drugi mandat zaradi uličnih protestov leta 2012 končal predčasno, je na zadnjih volitvah doživel poraz proti aktualnemu županu in protikandidatu Andreju Fištravcu. Kangler bo kandidiral z Novo ljudsko stranko, ki jo je ustanovil po izstopu iz SLS-a. Boj za županski položaj so do sedaj sicer napovedali še poslanka Liste Marjana Šarca Lidija Divjak Mirnik, nekdanja podžupanja Melita Petelin, kandidat NSi-ja Zdravko Luketič in nekdanji poslanec DeSUS-a Uroš Prikl.

OFF sta pripravila vajenec Jure in Gal.