Rahli odmiki
Avgustovski Offsajdi na 89,3 MHz se nadaljujejo. V prvem tednu smo obravnavali problematiko okoljskih beguncev, od osmega do enajstega velikega srpana pa raziskujemo južnoameriški desni politični obrat. Do sedaj smo spoznali situacijo v Argentini in Braziliji. Za razliko od omenjenih velikanov pa v 11-milijonski Boliviji ne prihaja do tako radikalnih sprememb smeri. Vendarle pa tudi Plurinacionalna država Bolivija, kot je uradno poimenovana, ni imuna na spremembe na celini.
Juan Evo Morales Ayma ali krajše preprosto Evo je bil pred desetimi leti prepričljivo izvoljen na mesto predsednika Bolivije. Kampanja, ki mu je zagotovila zmago, je temeljila na boju proti velikemu kapitalu, ki je izkoriščal tamkajšnje naravne vire. Morales je kot predsednik Gibanja za socializem, bolje poznanega pod kratico MAS, izvedel številne reforme, ki so pripomogle k višji stopnji pismenosti, kvalitetnejšem šolskem in zdravstvenem sistemu predvsem za revnejše oziroma staroselske skupnosti, od koder tudi sam izvira.
Kljub še vedno visoki podpori, ki jo uživa Morales, pa se je letos moral prvič sprijazniti s političnim porazom, ko so volilci z 51-odstotno večino zavrnili predlog ustavnih sprememb, ki bi mu omogočal kandidiranje za četrti mandat na čelu republike. Profesor John Crabtree z oxfordške univerze neuspeh referenduma bolj kot pešanju podpore Moralesu pripisuje specifičnim okoliščinam in aferam, ki so se pojavljale v tistem času.
Neuspeh referenduma lahko interpretiramo kot zmago opozicije, ki po mnenju Moralesa uživa močno podporo Združenih držav Amerike, a dejstvo ostaja, da gre še vedno za fragmentirano skupino strank, ki na volitvah niso sposobne resno izzvati trenutne oblasti.
Moralesu gre na roko tudi visoka gospodarska rast, v popolnem nasprotju z njeno najbližjo zaveznico Venezuelo. Tako imenovana “evonomika” zaenkrat deluje. John Crabtree.
Kljub poskusom k diverzifikaciji pa bolivijsko gospodarstvo še vedno temelji na izvozu rudnih bogastev in nafte. Predvsem padec cen slednje je prisilil vlado k porabljanju državnih rezerv.
Moralesove okoljske in antiimperialistične vrednote so bile na preizkušnji na primeru tamkajšnjih zaščitenih območij nacionalnih parkov, v katerih je predsednik izrazil pripravljenost h gradnji cest in širjenju območij izkoriščanja nafte in plina. Projekt ceste TIPNIS je sprožil največji val nezadovoljstva med staroselci amazonskega pragozda, ki so dosegli vsaj začasno zaustavitev projekta ceste, ne pa tudi dodatnih črpališč, kot pojasni Crabtree z univerze v Oxfordu.
Bolivija ima med vsemi južnoameriškimi državami najvišji odstotek staroselcev, ki pa so med seboj v številnih primerih zelo različni in nepovezani, zaradi česar protesti glede projekta ceste TIPNIS nimajo vpliva na večino Moralesovih podpornikov.
Očitki, ki letijo na predsednika Moralesa v zvezi z nagibom na desno, se večkrat dotaknejo njegovega odnosa z bogatejšim vzhodnim delom države, bolj specifično z departmajem Santa Cruz, kjer je koncentracija bogastva največja, posledično pa je tam tudi opozicija najmočnješa. Omenjeni departma v zadnjih letih postaja vse bolj privlačna destinacija za prišleke z višje ležečih krajev, s čimer dobiva na pomembnosti.
Pot regionalizma v Boliviji je bila začrtana še pred izvolitvijo Moralesa na mesto predsednika, ko je nova ureditev določila neposredne volitve za mesta guvernerjev departmajev. Ti so bili do tedaj nastavljeni s strani centralne oblasti. Širši kontekst trenj med La Pazom in Santa Cruzom pojasni Crabtree.
Mesto guvernerja v Santa Cruzu tako trenutno zaseda Rubén Costas iz opozicije, čigar podpora pa je omejena na bogatejši del države, zaradi česar ne predstavlja resne grožnje centralni oblasti. Bolj kot opozicija se zna zgoditi, da bo stranka MAS grožnja sama sebi ob zaenkrat še ne definiranem trenutku odhoda Moralesa, ki se mu trenutni mandat izteče leta 2019.
Dodaj komentar
Komentiraj