Britanski parlament je na večernem glasovanju izglasoval zaupnico vladi premierke Therese May. Nezaupnico, ki jo je vložil vodja laburistov Jeremy Corbyn po parlamentarni zavrnitvi vladnega dogovora o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, je podprlo 306 poslancev, 325 jih je glasovalo proti. May je v razpravi dejala, da ima Združeno kraljestvo samo dve možnosti, kako se izogniti tako imenovanemu brexitu brez dogovora: da bodisi potrdijo dogovor bodisi ustavijo postopek po 50. členu Lizbonske pogodbe. Slednje bi pomenilo, da Združeno kraljestvo ostane v Evropski uniji, s čimer ne bi spoštovali izida, sicer pravno nezavezujočega, referenduma iz leta 2016. May je obenem pozvala k dialogu, vendar naletela na gluha ušesa. Laburisti se brez zagotovila, da brexita brez dogovora ne bo, niso pripravljeni pogovarjati, predsednica škotske vlade in vodja Škotske nacionalne stranke Nicola Sturgeon pa udeležbo na pogovorih pogojuje s tem, da May ne izključi možnosti ponovnega referenduma.

Zaupnico vladi je s 151 glasovi za in 148 proti izglasoval tudi 300-članski grški parlament. Grški premier Aleksis Cipras je glasovanje zahteval po tem, ko je zaradi nasprotovanja dogovoru z Makedonijo o preimenovanju te države v Republiko Severno Makedonijo iz koalicije izstopila desna nacionalistična stranka Neodvisni Grki, krajše Anel. Kljub temu, da je s tem izgubila večino v parlamentu, bo vlada tako do nadaljnjega nadaljevala z delom, zahvaljujoč podpori neodvisnih poslancev in dela poslancev Anela, pa tudi iskanjem glasov podpore. Za ratifikacijo Prespanskega sporazuma, o katerem naj bi grški poslanci glasovali še ta mesec, je potrebna večina. Če bo ratificiran, bo Grčija končala dolgoletno blokado makedonskega vstopa v Evropsko unijo in NATO. Ciprasovi vladi se mandat sicer izteče septembra letos.

Na glasovalne naprave so pritiskali tudi poslanci v parlamentu španske pokrajine Andaluzija. Potrdili so pokrajinsko vlado, ki jo bo naslednja štiri leta vodil Juan Manuel Moreno iz konservativne Ljudske stranke. Ta je za pridobitev večine sklenila ločena dogovora z liberalno stranko Ciudadanos in skrajno desno stranko Vox. Nekdanja premierka iz vrst socialistov, Susana Díaz, katere stranka je Andaluziji vladala zadnjih 36 let, je kritizirala Morenov pakt z Voxom, češ da, citiramo, “na oblast prihaja s pomočjo dedičev fašističnega režima Francisca Franca,” konec citata. Socialistična stranka je na decembrskih volitvah sicer osvojila največ mandatov, a ni uspela zbrati večine. Stranka Vox, ki je bila ustanovljena leta 2013, in se je v kateri koli pokrajinski parlament prebila prvič, svojo volilno bazo gradi predvsem na protimigranstki retoriki; bori se tudi proti pravici do splava in porokam istospolnih parov. Ustoličenje predsednika vlade so zato spremljali protesti.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo o napotitvi opazovalcev na šestmesečno misijo v Jemen. Do 75 opazovalcev bo v Hudajdi, ključnem jemenskem pristaniškem mestu, spremljalo razvoj dogodkov po začasnem premirju, o katerem sta se sprti strani, jemenska vlada in šiitski uporniški Hutiji, dogovorili decembra na Švedskem. S sprejeto resolucijo je Varnostni svet podaljšal enomesečno opazovalno misijo, ki so jo odredili ob podpisu premirja. Če bosta obe strani nadaljevali s spoštovanjem premirja, bo to pomemben korak k mirovnemu procesu za končanje državljanske vojne, ki v Jemnu traja od leta 2014. Mir v Jemnu je nemara še bolj kot od sprejetega premirja odvisen od odločitve ameriškega kongresa, ki mora potrditi odločitev senata o prenehanju vojaške podpore Saudovi Arabiji, ki deluje kot vojaško letalstvo jemenske vlade.

Mednarodno kazensko sodišče je po oprostilni sodbi za nekdanjega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagboja odredilo njegovo takojšnjo izpustitev, ki pa jo je tik pred zdajci preprečila pritožba tožilstva. Gbagbo bi moral na prostost odkorakati skupaj s svojo desno roko in nekdanjim ministrom za šport in mladino, Charlesom Blejem Goudejem, vendar je tožilstvo uspelo z argumentom o begosumnosti dvojice. Gbagboju in Goudeju v Haagu od leta 2016 sodijo zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in odgovornosti za prelivanje krvi v letih 2011 ter 2012, ko Gbagbo ni želel priznati poraza na predsedniških volitvah. Ko oziroma če se bo Gbagbo vrnil v domovino, ga tam čaka 20-letna zaporna kazen, ki mu jo je lani zaradi “ekonomskih zločinov” naložilo okrajno sodišče.

V Civilni iniciativi Piran - Pirano zaradi zlorabe položaja in nevestnega dela napovedujejo vložitev ovadbe proti nekdanjemu piranskemu županu Petru Bossmanu. Kaj natančno mu očitajo, pojasni Davorin Petaros, predstavnik Civilne iniciative Piran - Pirano in občinski svetnik občine Piran.

Izjava

Petaros si želi, da najdejo krivce za nastalo situacijo, saj ima Občina Piran tudi svojo pravno in druge službe, ki bi morale tovrstno početje preprečiti. Petaros še pojasni, kaj pričakujejo od novega piranskega župana, Đenia Zadkovića.

Izjava