6. 1. 2022 – 15.00

OFF vojaških vezi

Audio file

Audio file
4. 9. 2019 – 17.00
Menjava oblasti v Kazahstanu

Rusija je na prošnjo kazahstanskega predsednika Kasima-Džomarta Tokajeva v državo poslala svoje padalske vojne sile. Predsednik je prevzel tudi vodenje varnostnega sveta, v državi pa so razglasili izredne razmere. Varnostni svet je do včeraj vodil dolgoletni kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev, ki je tudi glavna tarča nezadovoljstva protestnikov. Povod za proteste so bile višje cene utekočinjenega plina, ki je glavno pogonsko gorivo prebivalcev zahodne province Mangistau, kjer so se protesti tudi začeli. Kasim-Džomart Tokajev je sprejel odstop vlade. Za pomoč pri stabilizaciji trenutne situacije je prosil Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti, katere članice so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Kirgizistan in Tadžikistan. Članice so v prošnjo kazakhstanskega predsednika kmalu privolile, na družbenem omrežju Facebook pa se je odzval tudi armenski premier Nikol Pašinjan, ki bo za stabilizacijo in normalizacijo situacije v srednjeazijsko državo za omejen čas napotil neznano število vojakov.

Avstralija in Japonska sta podpisali pogodbo o skupni obrambi, ki so jo poimenovali dogovor o vzajemnem dostopu. Predvideva skupne vojaške vaje in medsebojni dostop do vojaških baz ter sodelovanje v logističnih operacijah. Vzpostavili bodo tudi skupen sistem pomoči ob naravnih nesrečah. Dogovor naj bi po mnenju avstralskega premierja Scotta Morrisona pripomogel k varnosti in stabilnosti indijsko-pacifiške regije. Obe državi se počutita ogroženi zaradi krepitve ekonomskega in vojaškega vpliva Kitajske v regiji. Za Japonsko je to šele druga pogodba o vojaškem sodelovanju; pred tem je podpisala le dogovor z Združenimi državami Amerike leta 1960. V prihodnosti namerava vlada pod vodstvom Fumia Kišide skleniti tak dogovor tudi z Veliko Britanijo in Francijo.

Avstralsko sodišče je odločilo, da Novak Đoković do ponedeljka ne bo deportiran iz države, po tem, ko mu je mejna policija zaradi neizkazovanja cepilnega potrdila zavrnila vizo in ga poslala v samoizolacijo pod policijskim nadzorom. Đoković, ki je na odprtem turnirju Avstralije slavil devetkrat, je že v preteklosti javno izrazil svoje nestrinjanje s cepljenjem. Ob vstopu v državo naj bi imel potrebno medicinsko potrdilo, ki bi mu omogočalo nastop na turnirju, čeprav ni predložil potrdila o cepljenju, ki je obvezno za vstop v Avstralijo. Po odločitvi avstralske vlade in organizatorjev turnirja se je na igralčevo stran postavil srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki meni, da je avstralska poteza politične narave, Srbija pa bo proti njej uvedla diplomatske ukrepe.

Audio file
13. 12. 2021 – 17.00
Stopnjevanje secionističnih teženj Republike Srbske in Milorada Dodika

Sankcije pa so že uvedle Združene države Amerike, in sicer proti voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku in televizijski mreži Alternativna televizija, ki je v lasti podjetja Dodikovega sina Igorja. Po mnenju ameriškega ministrstva za finance oba ogrožata mir na Balkanu in 25 let star daytonski sporazum. Sankcije zamrzujejo vse premoženje, ki ga ima Dodik na ameriških tleh, in kriminalizirajo vse ameriške transakcije. Dodik je decembra sprožil proces odcepitve Republike Srbske iz osrednjih institucij Bosne in Hercegovine z zakonom, ki je začel prenašati pristojnosti vojske, davkov in sodnega sistema na raven republike. Bosansko tožilstvo Dodika in 12 drugih oseb že preiskuje zaradi suma kaznivega dejanja napada na ustavni red BiH.

Zaradi premalo prisotnih svetnikov je bila izredna seja jeseniškega občinskega sveta o ogrevanju in odpadkih nesklepčna. Na izredni seji, ki so jo sklicali občinski svetniki iz strank SD in Levica, je bilo prisotnih 13 od 28 svetnikov, za izpeljavo seje pa je potrebnih vsaj 15 svetnikov. Sejo so sklicali zaradi rasti cene stroškov ogrevanja in tople vode, ki so se zvišale predvsem za tiste prebivalce Jesenic, ki živijo v blokih z daljinskim ogrevanjem, kamor jim energijo po koncesiji dobavlja podjetje Enos OTE. Poleg rasti cene energentov so svetniki sklicali sejo tudi zaradi večletnega smradu, ki prihaja z odlagališča odpadkov na Mali Mežakli, začasno rešitev pa sklicatelji seje vidijo med drugim v občinskih subvencijah in znižanju stroškov prek proizvodnje elektrike in ogrevanja z deponijskim plinom. Kot pove župan Blaž Račič, je sklicu izredne seje nasprotoval, saj naj bi se s to tematiko ukvarjali v okviru rednih sej, vodstvo občine pa že išče rešitve.

Izjava

Občina Ajdovščina je sprejela nov občinski prostorski načrt, ki bo začel veljati marca. Ajdovščina je začela pripravljati prostorski načrt že leta 2006, končni osnutek pa je bil sprejet leta 2016. Temu je sledilo pridobivanje in usklajevanje mnenj nosilcev urejanja prostora in pridobivanje dovoljenja ministrstva za okolje in prostor. Akti v novem prostorskem načrtu dovoljujejo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe kmetijstva zunaj poselitvenih območij. Za prebivalce Ajdovščine pomeni nov prostorski načrt tudi lažji dostop do podatkov, ki so po novem digitalizirani in natančno določeni za posamezne parcele. Na ajdovski občini še dopolnjujejo, da prostorski načrt zaradi gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov ne pomeni spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna, še posebej, če so na območju nepozidana stavbna zemljišča.

 

 

Odpoved: OFF sta pripravili vajenka Magdalena in Lucija.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj