Kitajska je evakuirala 3000 svojih državljanov iz Vietnama zaradi tamkajšnjih nedavnih protikitajskih izgredov, ki so rezultirali v številnih poškodbah, ducat smrtnih žrtvah in peščici zažganih tovarn. Za namene dodatnega evakuiranja je na območje Vietnama prav tako že napotila pet ladij. Kljub temu da je bilo množično nasprotovanje s strani vietnamskih oblasti najprej dopuščeno, je njen represivni aparat kasneje pričel z množičnimi aretacijami izgrednikov. K umiritvi razmer je prav tako prispeval vietnamski premier Nguyen Tan Dung s tem, ko je - sledeč ukrajinskemu trendu - naročnikom državnega operacijskega sistema prek mobilnih naprav poslal SMS s pozivom k nenasilju in sledenju zakonskih predpisov.

Omenjene proteste sta sicer sprožila gradnja naftne ploščadi v delu Južnokitajskega morja, ki si ga lasti Vietnam, in splošno nezadovoljsvo zoper kitajsko ekonomsko politiko, ki ohranja perifernost dotične države. Ta namreč ne prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in potencialnih trgov, koristnih za Vietnam.

Libijska paravojaška enota, imenovana Libijska nacionalna vojska, je včeraj pod vodstvom upokojenega generala Khalife Haftarja napadla libijski parlament in zaustavila njegove redne aktivnosti. S tem je izzvala legitimnost parlamenta, ki naj bi, sodeč po obtožbah napadalcev, podpiral islamistične teroristične skupine. Te so po nedavnem pripoznanju njihovega obstoja s strani parlamenta bile tarča vrste napadov na obrobju Bengazija, za katerimi je prav tako stala enota Khalife Haftarja. Spopadi, ki so terjali številne žrtve, so  povzročili tudi zaprtje tamkajšnjega letališča in uvedbo cone za prepoved letenja.

Libija je sicer prizorišče številnih neenotnih vojaških skupin, katere kot samooklicane gonilne sile, ki so pripomogle k ukinitvi Gadafijevega režima, prispevajo k nestabilnosti obstoječe oblastne garniture. Omenjeno je razvidno tudi v dotičnem primeru, kjer so se številni vojaki poistovetili z in se pridružili Haftarjevim silam. Na nasilje v Libiji so se prav tako že odzvali tamkajšnji zaskrbljeni vlagatelji, ki so zaradi nevarnosti nad nestabilnostjo dvignili naftne cene na azijskem trgu.

Malijski premier Moussa Mara je napovedal vojno proti tuareškim separatistom. Napoved je bila lansirana po sobotnih in včerajšnjih spopadih v mestu Kidal, ki so terjali 36 žrtev. V spopadih so separatistične sile poleg 40 zapornikov zajele tudi samo mesto, z namenom gradnje neodvisne države Azawad, ki je bila v preteklosti že vzpostavljena, a ni bila deležna pripoznanja s strani ostalih držav. Ta je bila posledica desetletnih teženj Tuaregov po neodvisni državi in povezovanja z Al-kaido, kar pa je naletelo na reakcijo francoskih oblasti, ki so interevenirale z vojaškimi silami.

Vojno napoved proti nigerijski skupini Boko Haram je lansiral tudi protiteroristični vrh, ki je na zasedanju v Parizu zajemal Francijo, Nigerijo in njene sosednje države Čad, Kamerun, Niger in Benin. Boko Haram so označili kot teroristično skupino, povezano z Al-kaido in ostalimi terorističnimi organizacijami, s čimer je po njihovih deklaracijah postala grožnja celotni Zahodni in Srednji Afriki. V boju proti terorizmu v Nigeriji bodo Evropska unija in Združene države Amerike prisostvovale z nudenjem tehnične in organizacijske pomoči. Mesto Kano na severu Nigerije je bilo prav tako prizorišče samomorilskega bombnega napada, ki je terjal več kot 15 žrtev in se je pripetil po večinski zasedbi sedežev glavne opozicijske stranke Vsenapredni kongres na tamkajšnjih lokalnih volitvah.

Združenje družinskih zdravnikov Slovenije je v sklopu današnjega svetovnega dneva zdravnikov družinske medicine na novinarski konferenci opozorilo na pereče probleme v zdravstvu. O težavah, posredovanih na konferenci, smo se pogovarjali z organizatorko dogodka, Neno Kopčavar Guček.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.