OFF volilne pravice

OFF volilne pravice

Aktualno-politična novica
10. 2. 2015 - 15.00
 / OFF

Po pritožbi na vrhovnem sodišču je bil v Maleziji na pet let zaporne kazni obtožen vodja opozicije in nekdanji premier Anwar Ibrahim. Obtožba je padla zaradi sodomije – ali po domače analnega spolnega akta, ki je v večinsko muslimanski Maleziji smatran za zločin. Sojenje se je sicer vleklo že od leta 2008, takrat naj bi namreč sodomiziral svojega pomočnika, ki je proti njemu vložil tožbo. Anwar je sicer že preživel šest let v zaporu zaradi sodomije. Opozicija tudi tokrat obtožbo razume kot politično motiviran proces s strani vladajoče stranke.

Izid lokalnih volitev v glavnem mestu Indije - Delhiju je presenetljivo nepresenetljiv, saj bo tamkajšnjo oblast prevzela protikorupcijska in protisistemska stranka Aam Admi -  AAP, po naše stranka slehernika. Stranka slehernika je pometla s konkurenco in bo zasedala več kot 60 od 70 stolčkov v delijski skupščini. Konzervativna stranka indijskega premiera Narendra Modija je tako utrpela prvi večji poraz po zmagi na parlamentarnih volitvah leta 2014. Za zmago slehernikov so zaslužni najnižji sloji prebivalstva, ki so se volitev udeležili v velikem številu, podprlo pa jih je tudi muslimansko prebivalstvo. Politično stanje in spremembe v Indiji bomo podrobneje obdelali v enem izmed prihodnjih offsajdov.

Vrhovno sodišče Oklahome razmišlja, da bi kot nadomestno metodo izvršitve smrtne kazni uvedlo dušikove plinske celice. Glavna usmrtitvena metoda z injekcijo se bo najverjetneje po 8. amandmaju ameriške ustave izkazala za preveč kruto in se prepovedala, edini preostali zakonsko dovoljeni alternativi pa sta zaenkrat električni stol in kot tretja opcija – streljanje pred zidom. Zato republikanski zakonodajalci hitijo s spremembo zakonodaje, saj se jim kot precej bolj humana alternativa  zdijo plinske celice, ki pa imajo tudi dve dodani vrednosti; ni potrebna zdravniška prisotnost kot pri elektrifikaciji, prav tako pa je odveč čistilni servis, ki je potreben v primeru streljanja pred zidom.

Palestinske oblasti so se odločile za ekonomski bojkot petih izraelskih prehrambenih podjetij. Poteza palestinske oblasti je še ena v nizu pingpong ukrepov, ki si jih vse od pristopa Palestine k mednarodnemu kazenskemu sodišču med seboj podajata z Izraelom. Bojkot izraelskih prehrambenih podjetij se lahko smatra kot protiukrep, potem ko se je Izrael v začetku leta odločil, da palestinskim oblastem ne bo več vračal denarja od zbranih davkov, iz katerih se financira celotna palestinska administracija.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je odločilo, da so bile tisočim zapornikom v Veliki Britaniji kršene osnovne človekove pravice, s tem ko jim ni bilo onemogočeno, da bi sodelovali na volitvah. Država se je v podobnem prekršku znašla že četrtič, prvič se je to zgodilo že 10 let nazaj, a tako prejšnja kot sedanja koalicija kršitev nista uspeli odpraviti. Ministrstvo za pravosodje se je na odločitev odzvalo z zadovoljstvom, saj sodišče kljub kršenju človekovih pravic več kot tisočim zapornikom, le tem ni priznalo pravice do odškodnine. Ministrski predstavnik je še dodal, da je dodeljevanje volilne pravice stvar Velike Britanije in bi o tem morala odločati notranja politika.

Norveški sklad za pokojnine, največji tovrstni sklad na svetu, ki je vreden 861 milijard dolarjev, je prejšnji teden objavil namero, da bo svoje investicije umaknil iz ekološko spornih podjetij in korporacij. Od tega bo 43 korporacij prepovedanih, ker njihovi učinki v lokalnih okoljih povzročajo deforestacijo, 22 zaradi prekomernih izpustov CO2, 35 zaradi uničevanja voda in 14 iz še neznanih razlogov. Večina podjetij izvira iz industrije palmovega olja, rudnikov in plinskih in naftnih podjetij. Največji pokojninski sklad na svetu, katerega večino prihodkov paradoksno prinašajo prav dobički iz norveške nafte, se je za to odločil v okviru svetovnega gibanja za dezinvesticije okoljsko škodljivih projektov. Seveda pa norveški sklad iz tega ne bo izšel zgolj s čisto okoljsko vestjo, ampak tudi z dolgoročnimi finančnimi koristmi. Prihodnost namreč obeta sprejemanje okoljsko čedalje strožjih zakonodaj, zato takšna podjetja tudi ne bodo več tako donosna, kot so bila v preteklosti.

Na prvem švedskem shodu Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji zahoda se je zbrala peščica, okoli trideset s švedskimi zastavicami mahajočih evropskih domoljubov. Gibanje Pegida zase trdi, da ni apriori protiimigrantsko in rasistično združenje, pač pa da si le želi ohraniti zimzelene evropske vrednote in tradicijo, ki jih s svojo prisotnostjo ogrožajo priseljenci. Njihove parole so preglasili protirasistični vzkliki skoraj 4 tisočih protiprotestnikov, ki so eventuelno končali protest.

Srbija in Kosovo sta naredila nov korak na svoji evropski poti. V Bruslju sta parafirala sporazum o pravosodju in bila pohvaljena od visoke predstavnice evropske unije za zunanje zadeve Federice Mongherini. Sprti strani sta pogovore nadaljevali po desetmesečnemu zatišju, rezultat pa je, da bo število sodnikov na severu Kosova 14:11 v korist kosovskih Albancev. Predsednik sodišča v Kosovski Mitrovici bo srbske narodnosti, tožilcev pa bo imela vsaka stran po devet. Kosovski premier Isa Mustafa je sicer želel razpravljati o odprtju mosta čez reko Iber v Mitrovici, Aleksandra Vučića pa je najbolj zanimal rudnik Trepča. Na koncu so samo razdelili pravosodna delovna mesta med obema narodoma.

Slovenija:

Odbora državnega zbora za pravosodje in za notranje zadeve sta na vlado naslovila sklep, da naj čim prej spremeni zakonodajo kazenskega zakonika, ki bi pripomogla k zaščiti novinarjev pred kazenskim pregonom. Povod za ta sklep je bil pregon štirih novinarjev: Anuške Delić, Erika Velenčiča, Mete Roglič in Petra Lovšina, ki naj bi nezakonito razkrivali tajne obveščevalne podatke. Za več informacij o sklepčnosti obeh odborov smo povprašali poslanca Združene levice, sicer pobudnice skupne seje, Miho Kordiša:

izjava je dostopna v posnetku

Vsako leto se na drugi torek v februarju obeležuje dan varne rabe interneta. Ajda Petek s centra za varnejši internet Safe.si nam pove, na katere nevarnosti ob brskanju po spletu opozarjajo.

izjava je dostopna v posnetku

Petkova nadaljuje o pogostosti nevarne rabe interneta in kje se z njo srečujemo.

izjava je dostopna v posnetku

 

Takih in drugačnih nevarnosti je na internetu vedno več, a je tudi organizacij, ki na to opozarjajo vedno več - pomembna deležnika sta še Arnesov SiCert in informacijski pooblaščenec. Nevarnost na spletu, ki jo predstavljajo vlade in njihove tajne službe bomo problematizirali drugič.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness