Na turških parlamentarnih volitvah je zmago žela Stranka za pravičnost in razvoj, ki je z dobrimi 49imi odstotki glasov osvojila absolutno večino. S tem bo zasedla 316 sedežev v 550 članskem parlamentu. Sledi opozicijska Republikanska ljudska stranka s 132imi sedeži ter Nacionalistična stranka MHP, ki bo z 12imi odstotki grela 41 parlamentarnih stolčkov. Manj uspešna kot na junijskih volitvah pa je bila prokurdska Stranka ljudske demokracije, ki je tokrat zavzela 59 mest, kar je približno 20 manj kot junija.

Spomnimo, da so bile volitve poleti prizor prve izgube absolutne parlamentarne večine vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom [izg.recepom tadžipom erdoganom] na čelu. Slednji je bil še toliko bolj občutljiv na takratni poraz, saj mu je spolzela možnost ustavne spremembe, s katero bi razširil pristojnosti predsednika države in prevzel nekaj pooblastil premiera. Ker strankam ob takšnem pogajalskem izhodišču AKP-ja ni uspelo sestaviti koalicije, so se volitve ponovile, navkljub Erdoganovemu kampanjskemu sloganu “jaz ali kaos”, pa so tokratnim volitvam predhodile razglasitev izrednega stanja v pretežno kurdskih območjih, protiteroristična in varnostna retorika ob domnevnih terorističnih napadih ter omejevanje medijskega poročanja. Pod teroriste turški režim šteje tudi Kurdsko delavsko stranko, na kar je po sedanjih volitvah zopet opozoril predsednik, ki v zmagi vidi željo po enotnosti volivcev ter sporočilo dotični stranki, da, navajamo, “prelivanje krvi in zatiranje ne morejo soobstajati z demokracijo”. Da Erdogan ve marsikaj o soobstoju zatiranja in demokracije priča tudi spuščanje solzivca na protestnike, nezadovoljne z izidom volitev v kurdskem Dijarbakirju. Več o poteku volitev pa sodelavec Radia Študent, ki je v Turčiji opazoval volitve, Arne Zupančič.

Izjava

Naj še dodamo, da je ob izidu volitev premier Ahmet Davutoglu, član vladajoče ter včeraj zmagovite APK, izjavil, citiramo, “Mi smo tu, da zasejemo semena ljubezni. Ni nobenega tekmeca ali sovražnika na tej zemlji. Je samo naklonjenost”, konec citata. Več o poteku tokratnih volitev v Turčiji pa v Offsajdu ob 17ih.

Dvomljivo demokratične parlamentarne volitve pa so potekale tudi v Azerbajdžanu, kjer je sodeč po do zdaj 90 odstotkov preštetih glasov absolutno večino dobila vladajoča stranka Novi Azerbajdžan predsednika Ilhama Alijeva. V 125 članskem parlamentu bo ta imela najmanj 69 mest, poteku volitev pa mednarodni opazovalci, kot že od leta 2003, tudi tokrat odrekajo legitimnost. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je namreč zaradi zahteve po majhnem številu opazovalcev s strani tamkajšnjih  oblasti odpovedala opazovalno misijo. Volitve pa so ob ponovnem kritiziranju neizpolnjevanja parlamentarno demokratičnih pravic s strani nevladnih organizacij bojkotirale tudi nekatere vodilne opozicijske stranke, ki so vlado v Bakuju obtoževale, da pogoji za pravične volitve niso bili izpolnjeni.

V drugem krogu lokalnih volitev v Bolgariji pa je znatno zmago žela vladajoča stranka Meščani za evropski razvoj Bolgarije premiera Bojka Borisova. Ta je osvojila 22 od 27 županskih mest, medtem ko je liberalna stranka turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine dobila le enega župana v mestu Kardzali, opozicijska Bolgarska socialistična stranka pa prvič po razpadu Sovjetske zveze v večjih mestih ni dobila nobenega mesta. Preostala štiri mesta bodo zasedli neodvisni kandidati s podporo desno usmerjenega Reformističnega bloka, dela vladajoče koalicije.

Iraški parlament je soglasno sprejel resolucijo zoper enostransko sprejemanje reforme s strani vlade brez soglasja parlamenta. Resolucija je bila usmerjena predvsem k reformi premiera Haiderja al Abadija, ki ukinja mesta podpredsednika in namestnikov ter niža plače vladnih uslužbencev. Ta je po protestih zoper pomanjkanje nudenja vode in elektrike sprejel reformo, ki naj bi zmanjšala korupcijo in izboljšala učinkovitost državnih organov.

Japonska, Kitajska in Južna Koreja so obnovile gospodarsko in varnostno sodelovanje ter podpisale tristranski trgovinski sporazum. Zaradi skrhanih odnosov se omenjene države niso sestale od leta 2012, po srečanju v južnokorejskem Seulu pa so države naznanile nadaljnje sodelovanje. Jabolko spora so predvsem spori glede lastninjenja otokov v Vzhodnem kitajskem morju, med Japonsko in Južno Korejo pa prav tako poteka spor o južnokorejskih spolnih sužnjih v času japonske okupacije. Na dnevnem redu srečanja južnokorejske predsednice Park Geun-Hye in kitajskega ter japonskega premiera Li Keqiang in Shinzo Abeja pa je bil tudi program jedrskega orožja Severne koreje.

Da Severna Koreja predstavlja grožnjo, pa se je Južna Koreja pogovarjala tudi z Združenimi državami Amerike. Ameriški obrambni minister Ashton Carter se je z južnokorejskim kolegom Han Min-Koojem dogovoril o ničelni toleranci zoper Pjongjang ter okrepitvi skupne obrambe proti morebitnim kibernetskim in vojaškim napadom. Ob tem sta ministra tudi podpisala sporazum, ki opredeljuje pogoje, pod katerimi bo nadzor nad skupno vojsko v času vojne iz ZDA prenesen na Seul, podrobnosti o sporazumu pa še niso znane. Omenjen sporazum je najprej namreč predvideval prenos nadzora konec naslednjega leta, a sta se državi zaradi severnokorejskih posegov dogovorili o prenosu ob izpolnitvi dogovorjenih pogojev.

Pred eno uro se je na Fakulteti za družbene vede v predavalnici 15 pričela razprava z naslovom Družbeni in okoljski konflikti zaradi rudarjenja urana. Dogodek organizirata Časopis za kritiko znanosti in Focu - Društvo za sonaraven razvoj. Več o zastavitvi pa pojasni Danijela Tameše iz ČKZja:

Izjava

Po vložitvi več kot 2500 podpisov v Državni zbor s strani Radia Študent se je pričel rok za zbiranje nadaljnih 40.000 tisoč podpisov, potrebnih za razglasitev referenduma zoper dopolnitev Zakona o obrambi, ki omogoča prenos nekaterih policijskih pooblastil vojski. Za zadnji dan roka oddaje podpisov na upravnih enotah je Državni zbor določil 6. december. Predhodno temu in predvidoma že v tem tednu pa poslanci lahko podajo sklep o neustavnosti referenduma.