V Hanovru se je v soboto zbralo več deset tisoč ljudi, ki nasprotujejo transatlantskemu trgovinsko-investicijskemu sporazumu TTIP, ki ščiti interese korporacij in jim med drugim z mehanizmom Investment Court System podeljuje moč, da spodbijajo državno zakonodajo v primeru ogroženih dobičkov. Pogajanja o TTIP danes začenjajo svoj trinajsti krog, ameriški predsednik Barack Obama pa želi, da se sporazum sklene še v času njegovega predsednikovanja, torej do konca leta. V ta namen naj bi tudi v petek pozival Britance, naj na junijskem referendumu ne glasujejo za brexit, in zagrozil, da bi sicer usklajevanje trgovinskega sporazuma za Veliko Britanijo lahko trajalo tudi deset let. Okrog 200 protestnikov se je zbralo tudi naslednji dan, ko je Obama v Hanovru slovesno otvoril veliki industrijsko-trgovinski sejem, s katerim bi mnogim ameriškim podjetjem odprl možnost vstopa na nove trge.

Interesi korporacij pa ne skrbijo le ameriškega predsednika, tudi britanska vlada se trudi, da profiti, ki jih prinašajo avtorske pravice lastnikom, ne bi bili ogroženi: predlaga namreč novo zakonodajo, po kateri bi tako imenovani pirati lahko za svoje ‘zločine’ prestajali do deset let zaporne kazni.

Več sto protestnikov se je zbralo na avstrijsko-italijanskem mejnem prehodu Brenner v odgovor na napovedano zaostreno mejno kontrolo, ki jo je za najkasneje začetek junija napovedala Avstrija. V znak solidarnosti do beguncev so v oranžne rešilne jopiče oblečeni protestniki poskušali prečkati mejo, na kar se je policija odzvala s solzivcem in pendreki. Poškodb ni bilo, enega protestnika so zadržali. Vsekakor so bile posledice milejše kot pred slabim mesecem dni, ko so 3. aprila na istem mestu ob protestih z istim vzrokom pridržali kar 50 protestnikov.

Protestniki so se zbrali tudi v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije, z zahtevami po odstopu vlade in predčasnih volitvah. Sklicale so jih desna Stranka platforme dostojanstva in resnice, Liberalna reformistična stranka in Liberalna demokratska stranka Moldavije, ki vlado obtožujejo korupcije, odvisnosti od lokalnih oligarhov in prepočasnega vključevanja v Evropsko unijo. Posebno jih je razsrdilo imenovanje Pavla Filipa za premiera januarja letos, saj naj bi imel tesne stike z Vladimirjem Plahotniukom, enim najbogatejših poslovnežev v Moldaviji. To naj bi bil vzrok že dlje trajajočega vala protestov. Včeraj se je nekaj deset tisočev protestnikov zbralo pred parlamentom, pred premierjevo rezidenco in pred trgovskim centrom Plahotniuka, ki so jih morale braniti posebne policijske enote za obvladovanje izgredov. Protestniki, ki so vanje metali kamenje in jajca, so ranili štirinajst oficirjev. Iz vrst vodij protestov že prihajajo pozivi za njihovo nadaljevanje.

V glavnem mestu Bangladeša, Daki, se je nekaj več kot tisoč protestnikov zbralo ob tretji obletnici zrušenja kompleksa tovarne tekstila Rana Plaza. Med drugim so zahtevali obešenje Sohela Rane, lastnika stavbe. Tovarna tekstila, v kateri je v času nesreče bilo okrog 3.000 delavcev, naj bi imela po sledeči gradbeni preizkavi nesprejemljivo nizke varnostne standarde. Proti 41 ljudem, ki naj bi bili odgovorni za nesrečo, so bile sicer že podane obtožnice, a obtožen ni bil še nihče. V strahu pred slabim PR-jem so zahodna podjetja zahtevala izboljšanje standardov in zagrozila z umikom proizvodnje, če se teh ne bi upoštevalo. Po preiskavah več tisoč tovarn, ki so sledile, so jih zaradi nizkih standardov deset zaprli.  

V Srbiji so znani predčasni rezultati volitev. Prva uvrščena je Vućićeva Srbska progresivna stranka z dobrimi 48 odstotki glasov, sledi Dačićeva Socialistična stranka Srbije z 11 odstotki, nato pa z 8 odstotki Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja, nedavno v Haagu oproščenega obtožb vojnih zločinov. Z nekaj več kot 5 odstotki so se v parlament uvrstile tudi Demokratska stranka Srbije, gibanje Dovolj je bilo ter koalicija SDS-LDP-LSV in koalicija stranke Vrata in DSS. Volitev se je udeležilo dobrih 55 odstotkov volilnih upravičencev. Vučičeva SNS naj bi dobila več kot polovico sedežev v 250-članskem parlamentu, kar ji omogoča, da samostojno sestavi vlado. Največjo spremembo so volitve prinesle v Vojvodini. Tudi tam je zmagala progresivna stranka, ki bo na oblasti zamenjal tradicionalno vladajoče demokrate. Demokratska stranka Srbije in Liberalna demokratska stranka nameravata vložiti pritožbo na državno volilno komisijo zaradi domnevnih nepravilnosti. Nanje je opozorila tudi nevladna organizacija CRTA, ki je spremljala potek volitev: ponekod naj bi ljudje glasovali po dvakrat, pa tudi volišča se niso vsa odprla ob predpisanem času.

Volitve so potekale tudi v sosednji Avstriji. V prvem krogu predsedniških volitev je s 36 odstotki glasov prepričljivo zmagal Norbert Hofer, kandidat skrajno desne protipriseljenske Stranke svobodnjakov. Kljub zaostreni protibegunski politiki vladajočima sredinskima strankama, ki se na oblasti sicer izmenjujeta že vse od konca druge svetovne vojne, močno pada podpora, saj sta dobili le po 11 odstotkov. Nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je rezultate volitev komentiral takole: "Avstrije take, kot smo jo poznali, pravzaprav ne bo več. Druga republika se je z včerajšnjim dnem po mojem mnenju dokončno poslovila. Ne sicer nujno v strogo ustavnopravnem smislu, ampak te delitve političnega prostora na tako imenovane črne in rdeče, ki smo ji bili priča vse od nastanka druge republike oziroma leta 1945, s tem je konec."

Državni zbor je potrdil vladni predlog novele Zakona o prekrških, ki uklonilni zapor nadomešča z nadomestnim. Uklonilni zapor se ne izvaja od leta 2014, ko je Ustavno sodišče na pritožbo varuhinje človekovih pravic razsodilo, da njegovi postopki niso v skladu z ustavo. Razliko med uklonilnim in nadomestnim zaporom razloži Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo:

Izjava

Novi nadomestni zapor sicer komentira takole:

Izjava

Sindikat delavcev migrantov, ki predstavlja interese Slovencev, ki delajo v Avstriji, je v Državni zbor vložil referendumske pobude za tri novele zakonov o carinskem postopku, o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine. Sindikat, katerega glavni cilj je končanje po njihovem mnenju dvojnega obdavčevanja slovenskih delavcev v Avstriji, je že pred časom vložil več referendumskih pobud, takrat kot državljansko nepokorščino. Takrat so od pobud odstopili po sestanku s predsednikom vlade. Sedaj ugotavljajo, da je dialog z vlado zastal, zaradi česar vlagajo nove pobude, tokrat na zakone, ki se jim zdijo sporni. Premier Cerar je ob tem izrazil začudenje.

Off sta pripravila Gal in vajenka Zala.