Južnokorejski poslanci so z veliko večino izglasovali odpoklic predsednice Park Geun-hye. Za odpoklic je bilo potrebnih 200 glasov od 300 poslancev parlamenta. K odstopu so predsednico zaradi njene vpletenosti v korupcijski škandal že od konca oktobra pozivali protestniki. Izglasovan odpoklic je predsednici takoj odvzel izvršilno oblast in jo prenesel na predsednika vlade Hwang Kyo-ahna. Ustavno sodišče Južne Koreje ima zdaj 180 dni časa, da razsodi o utemeljenosti odpoklica. Če sodišče ratificira odločitev parlamenta, se morajo nove volitve za predsednika Južne Koreje zgoditi v 60-ih dneh. Med potencialnimi kandidati za predsednika je tudi generalni sekretar Združenih Narodov Ban Ki-moon.

Turčija po špartanskem vzoru pošilja 300 komandosov v severno Sirijo. Njihov namen je pregnati sirske kurdske borce in borce Daesha stran od južne turško-sirske meje. Turčija je intervencijo v Siriji pričela letos avgusta z namenom boja proti vzpostavitvi kurdskega koridorja ob turški meji. Ameriška vojska, ki podpira kurdske sile, je izjavila, da Kurde podpirajo samo pri boju proti Daeshu in da ne zagovarjajo vzpostavitve kurdskega koridorja ob turški meji. Turki so skupaj z uporniško skupino Svobodna sirska vojska pregnali borce Daesha proti al-Babu, ki ostaja edino mesto v regiji, ki ga Daesh še drži v oblasti. Če Turčija osvoji al-Bab, bodo kurdskim silam preprečili vzpostavitev koridorja med kantonoma Afrinom in Kobanejem.

Evropska komisija ne bo uvedla sankcij proti članicam, ki kljub dogovorjenim kvotam ne sprejemajo migrantov iz Italije in Grčije. Komisar za migracije Dimitris Avramopulos namreč mesec november označuje za začetek pozitivnega trenda, ki naj bi omogočil premestitev 160000 migrantov do naslednjega septembra. V novembru je sicer res bilo premeščeno doslej največje število migrantov, a glede na lanskoletno premestitev 8000 migrantov ni jasno, kako naj bi se komisarjev cilj uresničil. Sploh ker so pogajanja, tudi današnji ponovni poskus o plačilu 250 evrov namesto sprejema migranta, v mrtvem teku. Višegrajska skupina, katere članice so sprejele malo do nič migrantov iz Italije in Grčije, predlog smatra kot izsiljevanje.

Grčija se vrača v sistem dublinske uredbe, od koder je bila zaradi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2011 izvzeta zaradi neprimernih razmer v taboriščih. Od marca 2017 bodo tako sledeč predlogu Evropske komisije migranti lahko vrnjeni v Grčijo, njihovo vstopno in registracijsko točko. Izjema bodo otroci in ranljive skupine, kar kaže, da se Evropska komisija zaveda še vedno podstandardnih razmer v prenapolnjenih grških taboriščih.

Evropska unija je sprejela nova pravila, ki urejajo možnost suspenza sporazumov o potovanju po osemindvajseterici brez vizumov za državljane drugih držav. Ta se nanašajo na vseh 60 tovrstnih sporazumov, ki jih ima Evropska unija sklenjene s drugimi državami. Nova pravila, ki nadomeščajo tista iz leta 2013, vključujejo več možnosti za suspendiranje sporazuma. Dogovor bo tako lahko suspendiran v primeru množičnih prekoračitev trajanja vize v prvih dveh mesecih,  hitrega porasta neosnovanih prošenj za azil, nesodelovanja glede vračanja migrantov in ocene varnostne grožnje. Dogovor bo lahko suspendiran za devet mesecev z možnim podaljšanjem za 18 mesecev, suspenz pa lahko poleg komisije uvedejo tudi članice z navadno večino. Mehanizem bo veljal tudi za Gruzijo in Ukrajino, ki sta bili nedavno sprejeti v to skupino več kot 60 držav in je namenjen predvsem pomiritvi francoskih in nemških strahov pred ilegalnim priseljevanjem iz teh držav. Gruzijci bodo lahko znotraj Evropske unije potovali brez viz že letos, Ukrajinci pa naslednje leto.

Estonija je sprejela zakon, po katerem lahko prepove vstop v državo tujcem, za katere meni, da so kršili človekove pravice. Natančneje, če so njihova dejanja povzročila smrt, poškodbe ali neutemeljeno obsodbo za politično motiviran zločin. Zakon je navdahnil primer ruskega revizorja, ki je po razkritju korupcije v visokih krogih umrl v ruskem zaporu v nejasnih okoliščinah. Estonski zakon, prvi takšen zakon v Evropi tako na primer omogoča prepoved vstopa domnevnim morilcem revizorja in podobnim sumljivim, a ne obtoženim posameznikom. Združene države Amerike imajo podoben zakon, ki so ga na dan estonskega sprejema posodobili. Doseg zakona so iz Rusije razširili na druge države in med zločine, vredne prepovedi vstopa dodali korupcijo. Na glasovanje o takšnem zakonu se pripravlja tudi britanski parlament.  

Nizozemsko sodišče je Geerta Wildersa, vodjo tretje največje opozicijske stranke, spoznalo za krivega diskriminacije in spodbujanja sovraštva. Sodišče pa mu kljub obsodbi ni naložilo nobene kazni. Tožilstvo je zaradi spodbujanja sovraštva proti Maročanom zahtevalo kazen v višini 5000 evrov. Wilders je množice ljudi vodil, da so vzklikale MANJ kot odgovor na vprašanje, če bi si želeli več ali manj Maročanov v svojem mestu. Wildersova desna Stranka svobode je znana po svojih protimigrantskih in protimuslimanskih stališčih.

V znamenju dneva človekovih pravic bo danes več nevladnih organizacij v srbskem Kruševcu protestiralo proti zidu, ki je bil prejšnji mesec zgrajen okrog romskega naselja. 120 metrov dolg in 2 metra visok zid loči romsko naselje od ceste in območja, na katerem je načrtovana izgradnja objektov. Dvaindvajset nevladnih organizacij je že novembra podpisalo zahtevo za odstranitev zidu, a je regionalni Center za manjšine zahtevo podal Komisariatu za enakopravnost. Lokalna oblast pojasnjuje, da je zid zgrajen kot zvočna pregrada med cesto in naseljem, za varnost udeležencev v prometu ter predvsem za varnost prebivalcev romskega naselja. Več o protestu pove Miloš iz beograjskega kolektiva Žene u crnom:

Izjava

Črnomaljska civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini je danes na občino vložila preostanek podpisov za občinski referendum o izgradnji begunskega centra. Črnomaljski svetniki so sklep o izgradnji begunskega centra v Beli krajini večinsko sprejeli na seji v novembru. Takrat so proti glasovali le svetniki iz vrst SDS-a, ki so zdaj pobudniki civilne iniciative proti izgradnji centra. Potrjeni predlog sicer predvideva zgolj možnost odprtja sprejemno-registracijskega centra, in še to le v primeru povečanih migracij na belokranjskem območju, ko tamkajšnje policijske enote za obravnavo migrantov ne bi več zadostovale. Več pove črnomaljska županja Mojca Čemaš Stjepanovič:

Izjava

Z današnjo odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani je razveljavljena prejšnja sodba okrožnega sodišča, po kateri je bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Nadškofiji Ljubljana zavezan izplačati več kot 11 milijonov evrov odškodnine. Zadevo je višje sodišče vrnilo v ponovno presojanje na okrožno sodišče, kar pozdravljata obe strani. Pravni zastopnik nadškofije Urban Mate pričakuje, da bo ponovna obravnava njihovi strani prisodila še višjo odškodnino kot do sedaj. Pritožbo na višje sodišče je sicer vložil sklad, ki kot razlog navaja, da v prvotni sodbi novembra lani niso upoštevane pripombe njihovega izvedenca. Po Zakonu o denacionalizaciji zaradi nezmožnosti uporabe gozdov v Mozirju in na Pokljuki Nadškofiji Ljubljana pripada odškodnina od decembra 1991 do pravnomočnosti odločbe. Zamudne obresti se od novembra 2009 določajo po 8-odstotni obrestni meri in trenutno znašajo okoli šest milijonov. In tečejo in tečejo.

Ostajamo v sodnih dvoranah. Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o izvrševanju proračunov za leto 2016/17, ki jo je vložilo Združenje občin Slovenije skupaj z občinama Solčava in Zagorje ob Savi. Po mnenju Ustavnega sodišča občinam ni uspelo zadovoljivo utemeljiti, da 56. člen zakona nedovoljeno posega v njihov položaj. Sporni člen namreč določa, da sredstva za sofinanciranje lokalne javne infrastrukture in investicij posebnega pomena do višine dveh odstotkov zagotavlja državni proračun neposredno, do treh odstotkov pa v obliki zadolževanja občin v proračunu države. Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, pojasnjuje problem take določbe:

Izjava

Off so pripravile vajenke Gea, Lana, Neja in Tina.