OFF Vučićevega predbožičnega darila

Aktualno-politična novica
27. 11. 2023 - 15.00
 / OFF

palestina
Nočni program o genocidu v Gazi
 / 23. 11. 2023

V okviru štiridnevnega premirja oziroma natančneje štiridnevnega premora izraelskega nasilja na območju okupirane Gaze, ki je začel veljati v petek zjutraj, so palestinski odporniki in izraelski okupatorji izmenjali nekaj talcev. Hamas je izpustil skupno 40 talcev, izraelske oblasti pa so iz svojih zaporov izpustile 117 palestinskih talcev, ki jih same pojmujejo kot zapornike. Med premorom je na severni del Gaze prispelo 62 tovornjakov s humanitarno pomočjo, predvsem z vodo in zdravili ter medicinsko opremo. Skupno je iz Egipta na območje Gaze odpeljalo 340 tovornjakov, a jih je samo 62 doseglo sever okupiranega območja. Gre za največjo količino dobave humanitarne pomoči od absolutne blokade uvoza dobrin, ki so jo izraelske oblasti uvedle ob začetku svoje ofenzive nad Gazo. Štiridnevni premor sicer ne poteka brez izraelskega nasilja nad Palestinci na območju Gaze. Prvi dan premirja so po navedbah palestinskega Rdečega polmeseca izraelske sile ubile dve osebi, ki sta se želeli vrniti na sever enklave, tretji dan premirja pa so v begunskem taborišču Al Magazi ubile enega Palestinca. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa so izraelski vojaki v dveh ločenih obstreljevanjih na severu enklave ranili več civilistov. Izraelske okupacijske sile kljub premirju nadaljujejo tudi racije na okupiranem Zahodnem bregu. V noči na nedeljo so po poročanju Al Džazire ubile osem Palestincev. V več kot 12-urni raciji, ki so jo izvedle v Dženinu, je okupatorska vojska ranila 18 in ubila pet ljudi. Izraelska vojska je z oklepnimi vozili obkolila osrednjo dženinsko bolnišnico in v preiskavi reševalnih vozil pridržala dve osebi. V pretekli noči je pridržala več kot 60 Palestincev iz okupiranega Zahodnega brega.

Obleganje okupirane Gaze in kontekst Hamasove operacije
 / 13. 10. 2023

Izraelska vojska nasilje nadaljuje tudi v drugih državah. Zaradi zračnih napadov, ki so jih izvedle izraelske sile, je prenehalo delovati letališče v sirski prestolnici Damask. Letala, ki bi morala pristati na tem letališču, so preusmerili na letališči Latakija in Alep. Kot so sporočile sile Združenih narodov v Libanonu, znane kot Unifil, je izraelsko obstreljevanje na jugu Libanona zadelo eno od njihovih patrulj. V misiji, ki so jo Združeni narodi oblikovali leta 1978, da bi zagotovili umik izraelskih sil iz južnega Libanona, so napad, v katerem ni umrl nihče, obsodili kot »globoko skrb vzbujajoč«.

Po neuspelih napadih na največjo orožarno Wilberforce in zapore v prestolnici Sierre Leone Freetown je policija ponovno vzpostavila red. Med napadom je upornikom uspelo osvoboditi tudi več zapornikov. Po trditvah predsednika države Juliusa Maade Bia so oboroženi napadalci poskusili s tem dejanjem porušiti mir in ravnovesje v državi, vendar napadlci svojih razlogov za napad še niso razkrili. Po navedbah predsednika je policija večino napadlcev že aretirala. Vlada je sicer po napadih v državi preventivno uvedla policijsko uro. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav Ecowas je napad označila za neustavnega in za še en poskus državnega udara v Afriki. V zadnjih dveh letih smo bili priča državnim udarom tudi v Burkini Faso, Maliju in Nigru, kjer so oblast prevzele vojaške hunte. 

Novozelandska nacionalna stranka je podpisala koalicijsko pogodbo z desničarskima strankama ACT in Najprej Nova Zelandija. Skupno ima sedaj koalicija 67 od 123 sedežev v parlamentu. Funkcijo premierja je Christopher Luxon, nekdanji direktor letalske družbe Air New Zealand, prevzel danes. Parlamentarne volitve so na Novi Zelandiji potekale 14. oktobra, a zaradi pogajanj o kolacijski pogodbi in razrezu ministrstev Luxonu dober mesec dni ni uspelo sestaviti koalicije. Cilj novooblikovane vlade je v populistični maniri libertarske desnice znižanje davkov in zmanjšanje vladne birokracije.

Po vsej Italiji so konec tedna potekali množični protesti proti nasilju nad ženskami. Povod za proteste, ki so se začeli pred dobrim tednom, je femicid 22-letne Giulie Cecchettin, ki jo je umoril nekdanji fant Filippo Turetta. Nemška policija je Turetto, za katerega so italijanski organi pregona izdali mednarodni nalog za aretacijo, prijela en teden po umoru, v bližini Leipziga. Na ulicah italijanske prestolnice se je zbralo več deset tisoč ljudi. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva je umor Giulie Cecchettin že 106. umor ženske letos v tej državi. V več kot pol primerih je šlo za femicid, torej so ženske umorili nekdanji ali trenutni partnerji. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić came early this year.  Dijakom in študentom je obljubil denarno pomoč, ki bo za dijake znašala dobrih 85 evrov.

Vučić

Nadaljevanje Vučićeve tradicije ali priložnost za opozicijo?
 / 4. 11. 2023

Vučić je namreč pred mesecem dni razpustil parlament in za 17. december razpisal predčasne volitve. Na slednjih bo kandidirala tudi lista Srbija mora da nestane, Aleksandar Vučić, a nagrajevanje dijakov z denarjem nikakor ni podkupovanje in propaganda, kot pravijo zlobni jeziki iz redakcije pod studijem. 

Holding slovenskih elektrarn, krajše HSE, je bil tarča kibernetskih napadov. Zadnji kibernetski napad na operacijski sistem HSE je bil s petka na soboto. V napadu je po besedah direktorja urada za informacijsko varnost Uroša Sveteta prišlo do vdora v informacijski sistem in do poskusa zaklepanja datotek. V uradu sumijo, da gre za napad iz tujine. Generalni direktor skupine HSE, Tomaž Štokelj, je povedal, da elektrarne obratujejo nemoteno ter da ne pričakujejo nobene ekonomske škode, saj so uspeli rešiti vse poslovne podatke. Sam motiv za napad še ni znan in bo zato potrebna tudi nadaljnja preiskava policije ter Urada za informacijsko varnost. Kibernetski napad na HSE sledi vrsti napadov, ki so jih hekerji v zadnjem času izvedli tudi v drugih evropskih državah. 

Iz Slovenske demokratske stranke so sporočili, da je Anže Logar odstopil s funkcije predsednika sveta največje opozicijske stranke. Za radikalnejši korak oddaljevanja od stranke, kot je denimo izstop iz stranke, pa bo moral pojesti še nekaj kilogramov žgancev, sporočajo zlobni jeziki iz šestega nadstropja Radia Študent. Za novega predsednika sveta so v SDS izvolili Zvonka Černača. Po besedah stranke se je Logar za odstop odločil, ker se želi posvetiti delu v društvu Platforma sodelovanja, ki ga je ustanovil.

Ministrstvo za zdravje ali Glas ljudstva: kdo bo rešil slovensko zdravstvo?
 / 15. 11. 2023

Vlada je sprejela predlog interventnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V novem zakonu vlada predlaga ukrepe, s katerimi bi omogočila večjo dostopnost in učinkovitost zdravstvenega sistema. Na področju odsotnosti nov zakon predvideva spremembo postopka izplačevanja nadomestila za bolniško odsotnost. Po novih postopkih bo delodajalec zadolžen za izplačevanja nadomestila do 30. dneva bolniške odsotnosti, namesto prvotnih 21 dni. Spremembo je vlada predlagala kot rešitev preobremenjenosti zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega so določili, da se bo višina nadomestila ohranila na isti stopnji tekom celotne odsotnosti. Zgornjo mejo višine nadomestila pa so določili na 2,5-kratnik povprečne plače. Zakon pa predlaga tudi ukrep, s katerim bi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev lahko premeščali delavce brez njihovega soglasja. Po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Irene Ilešič Čujovič, je to še en izmed sistemskih ukrepov, ki ne spada v interventi zakon. Poudarila je tudi, da je sindikat že 10. novembra na vlado naslovil zahtevo za socialni dialog pri usklajevanju zakonskega predloga. Vendar po njenih besedah do tega ni prišlo in so rešitve zatorej tudi enostranske in slabše.  

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na ustavno sodišče ponovno vložil zahtevo za presojo spornih določb zakona o tujcih. Z novo zahtevo je presojo razširil na ravnanje policije z vsemi tujci, ne le s prosilci za azil. Svetina opozarja, da zakonske določbe, ki predvidevajo izgon tujcev, ki so ilegalno vstopili v državo, niso v skladu z ustavo in evropskim pravom. Sporne zakonske določbe so bile v parlamentarni obravnavi že med prejšnjo vlado Janeza Janše. Takratna opozicija je ostro nasprotovala sprejetju spornih določb, saj naj bi bile le te neustavne. Letos junija pa je vlada sprejela stališče, da je zakon z istimi določbami skladen z ustavo. 

 

OFF je pripravil vajenec David, pomagala je Tia.

Vir fotografije: Duma.gov.ru, creative commons, modificirano

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness