OFF z Madagaskarja
Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je pobegnil z Madagaskarja v Dubaj. Iz predsedniške palače je s helikopterjem pobegnil na otok Sainte-Marie v Indijskem oceanu, od koder ga je evakuiralo francosko vojaško letalo. Predsednik je pobegnil po tem, ko so vojaki iz vojašnice Capsat pri prestolnici Antananarivo v soboto razglasili, da ne bodo upoštevali ukazov o streljanju na protestnike. Skupine vojakov so se nato pridružile protestom v prestolnici. Častniki capsatskega kontingenta so razglasili, da prevzemajo poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami, in za vrhovnega poveljnika vojske razglasili generala Demosthena Pikulasa. Eden od capsatskih generalov je zatrdil, da je na protestu žandarmerija ustrelila enega od njihovih vojakov. Po pobegu je Rajoelina v videonagovoru sporočil, da je Madagaskar zapustil po poskusu atentata, ki ga je po njegovih besedah izvedla »skupina vojaških politikov«. Protesti na Madagaskarju so se začeli pred tremi tedni zaradi pomanjkanja vode in pogostih izpadov elektrike ter kmalu prerasli v zahteve po odstopu predsednika. Vojaški udar leta 2009, po katerem je zaradi nominacije vojske Andry Rajoelina prvič postal predsednik, so prav tako izvedli vojaki iz vojašnice Capsat.
Izraelski vojaki so v soseski Šudžaja v mestu Gaza ustrelili pet Palestincev. V vojski so umore potrdili in pojasnili, da so se Palestinci vojakom preveč približali. Vzhodno od Džabalije na severu Gaze potekajo spopadi med palestinskimi enotami pod poveljstvom notranjega ministrstva v Gazi in oboroženimi skupinami, ki jih ministrstvo opisuje kot kolaborantske. Izraelska vojska je medtem izpustila skoraj dva tisoč palestinskih zapornikov, ki jih je aretirala na Zahodnem bregu ali ugrabila v Gazi v zadnjih dveh letih genocida. Gre za izraelski del dogovora o izmenjavi zapornikov in talcev v prvi fazi prekinitve ognja. Več kot sto zapornikov je izraelska vlada po izpustu izgnala. Palestinsko odporniško gibanje Hamas je Rdečemu križu predalo še trupla štirih talcev. Umrlih talcev je v Gazi ob sprejemu prekinitve ognja domnevno ostalo 28, zato izraelska vlada obtožuje Hamas kršitve dogovora. V Hamasu zatrjujejo, da ne posedujejo več vseh trupel, kar so sporočili že med pogajanji. V izraelskih vojaških zaporih ostaja okrog 10 tisoč Palestincev, večinoma zaprtih brez uradnih obtožb in brez sojenja ter pridržanih na ozemlju, na katerem po mednarodnem pravu Izrael nima jurisdikcije.
Na tako imenovanem Mednarodnem vrhu o prihodnosti Gaze v Šarm el Šejku v Egiptu je po obisku izraelskega parlamenta ameriški predsednik Donald Trump skupaj s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, katarskim emirjem Šejkom Al Tanijem in egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem podpisal Trumpovo deklaracijo za trajen mir in razcvet. Sopodpisniki se s tem zavezujejo podpori Trumpovemu mirovnemu načrtu za Gazo. Podpisovanju dokumenta, poimenovanega po zgledu Trumpovega koridorja skozi Armenijo, so prisostvovali predstavniki okrog 30 držav. Povabljen je bil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je vabilo odklonil z izgovorom, da bo kmalu judovski praznik. Predstavniki palestinskega odporniškega gibanja Hamas niso bili povabljeni, prišel pa je predsednik kolaborantske Palestinske oblasti na Zahodnem bregu Mahmud Abas. Dogovor o prvi fazi prekinitve ognja so predstavniki Hamasa in izraelske vlade podpisali v četrtek v Kairu.
Dijaki Pete beograjske gimnazije so začeli popolno blokado gimnazije in zahtevajo odstop vršilke dolžnosti ravnateljice Danke Nešović in vrnitev vseh profesorjev, ki jih je Nešović odpustila. Napovedali so, da do izpolnitve zahtev zaposlenim ne dovolijo vstopa in da pouka ni. Pred vhodom v gimnazijo se je zbralo tudi nekaj meščanov in staršev, ki zasedbo šole podpirajo, predhodne menjave ravnateljice in profesorjev pa označujejo za rušenje izobraževalnega sistema z zastraševanjem in nastavljanjem strankarskih kadrov. Vršilka dolžnosti ravnateljice je konec februarja zaradi protestov dijakov in profesorjev po njenem imenovanju zaklenila stavbo šole, na kar se je dijaški plenum takrat odzval z blokado prometa pred gimnazijo.
85 odstotkov članov stranke Levica je v podaljšanem glasovanju podprlo združitev z zeleno stranko Vesna. V stranki so po zaključku volitev v organe stranke odprli prijave kadidatur za sokoordinatorstvo. Asta Vrečko in Luka Mesec ostajata edini dvojec, ki je napovedal kandidaturo. Sokoordinatorja bo na ustanovni seji novembra potrdil 25-članski svet stranke, v katerega so bili med drugimi izvoljeni vsi trije ministri Levice ter poslanki Nataša Sukič in Tatjana Greif. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec ni kandidiral. Volitve v organe stranke in glasovanje o združitvi z Vesno bi morali izvesti na kongresu stranke pred dobrim tednom, vendar udeležba ni bila zadostna za sklepčnost. Sporazum o združitvi bo svet stranke Vesna potrjeval danes.
Akademskih 15
Prejšnji četrtek je na ljubljanski fakulteti za strojništvo potekal sestanek, na katerega je dekan Jernej Klemenc povabil študente in zaposlene, da bi pojasnil okoliščine v zvezi z nedavnim incidentom ob vhodu v fakulteto ter predstavil vlogo fakultete v evropskem projektu SEAMAC. Dekan je sestanek sklical v odziv na torkovo akcijo, v kateri so neznanci stopnice pred vhodom fakultete poškropili z rdečo barvo, na zidu ob njih pa se je pojavil napis »Partner genocidu« kot kritika na vztrajanje fakultete pri sodelovanju v projektu SEAMAC. V projektu strojne fakultete namreč sodeluje tudi izraelski inštitut Technion, ki je povezan z izraelsko genocidno vojsko in orožarsko industrijo. Še pred začetkom četrtkovega sestanka so predstavniki fakultete iz predavalnice pregnali vse, ki se niso predstavili kot študentje strojne fakultete. Tako so nekaterim študentom ljubljanske univerze preprečili, da bi prebrali svojo izjavo proti sodelovanju fakultete v projektu SEAMAC. Med študenti, ki so se sestanka udeležili, večina ni želela komentirati dogajanja, eden izmed njih pa je izjavil celo, da ga bodo šikanirali, če poda izjavo. Fakulteta je tudi uradno svoje študente pozvala, naj se na morebitna vprašanja javnosti ali medijev ne odzivajo samostojno, temveč jih naj preusmerijo na fakultetno piar službo. Eden izmed študentov strojne fakultete poda komentar sestanka.
Po informacijah, ki smo jih prejele od študentov, je bilo na srečanju predstavljeno sodelovanje s partnerjem iz Izraela, pri čemer se je dekan skliceval na apolitičnost fakultete in nujnost sodelovanja s Technionom za dobro slovenskega gospodarstva in razvoja znanosti. Na sestanku so lahko študentje postavili vprašanje le, če so se predstavili z imenom, priimkom, letnikom in smerjo študija. Po oceni še ene študentke, s katero smo govorile, je sicer večina študentov, ki so se oglasili, izrazila propalestinska stališča. Po srečanju so študentje, ki so jih pregnali iz predavalnice, delili letake, na katerih je bila zapisana njihova izjava proti sodelovanju fakultete v projektu SEAMAC, dekan in varnostnik pa sta jim naročila, naj nemudoma zapustijo fakulteto, saj bodo sicer poklicali policijo. S fakultete so nam pojasnili, da srečanje ni bilo javno predavanje ter da je bila, citiramo, »možnost posredovanja policije omenjena izključno kot skrajni ukrep, po tem ko so se nevabljeni zunanji akterji kljub več pozivom k spoštovanju pravil vrnili v prostor in z javnim prebiranjem političnih izjav motili potek osnovne dejavnosti fakultete.« Konec citata. Na akcijo pred strojno fakulteto so se na družbenih omrežjih odzvali tudi v študentski Skupini Povezani in sporočili, da »vandaliziranje ni primeren način opozarjanja na genocid v Gazi« ter dodali, da so prepričani, da mir nikoli ne more zrasti iz uničevanja lastnine, anarhije in nasilja.
Na ustavnem sodišču so prejšnjo sredo objavili odločbo, v kateri navajajo, da zakon o osnovni šoli ni v neskladju z ustavo, po tem ko so na zahtevo skupine staršev presojali o ustreznosti nekaterih členov zakona, povezanih z izobraževanjem otrok na domu. Lani sprejeti zakon določa, da morajo učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljati izpite iz enakega števila predmetov kot učenci, ki se izobražujejo v javnih in zasebnih šolah. Na sodišču, kjer so določbo ocenili kot ustrezno, so v obrazložitvi navedli, da je ocenjevanje znanja iz vseh predmetov tudi varovalo pred morebitnim starševskim zanemarjanjem učnega procesa otrok, ki se izobražujejo na domu. Presodili so še, da je ustrezna tudi določba, ki v primeru dveh neuspešnih ocenjevanj pri istem predmetu učencu odvzema pravico do izobraževanja na domu. Starši, ki svoje otroke izobražujejo na domu, so kot neustrezno izpostavili tudi, da za to ne prejemajo financiranja iz javnih sredstev, njihovo pobudo za spremembo pa je ustavno sodišče prav tako zavrnilo.
Državni svet je v četrtek na predlog predstavnikov lokalnih interesov s 16 glasovi za in šestimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o vrtcih. Zastopniki občinske ravni, ki nasprotujejo noveli, so bili kritični do ukinitve fleksibilnega normativa, ki je bil v veljavi od leta 2003 in je predvideval dve dodatni mesti na vrtčevsko skupino v primeru povečanega vpisa. Po izglasovanem vetu mora državni zbor ponovno odločati o noveli zakona, ki jo je v ponedeljek že podprl s 45 glasovi za in 30 proti. Za potrditev bo tokrat potrebnih 46 glasov, torej še en glas več.
OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok novic pa Maša.
Dodaj komentar
Komentiraj