OFF z referendumom
Neodvisna preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice Združenih narodov je ugotovila, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci in Palestinkami v Gazi. Po navedbah predsednice komisije Navi Pillay je Izrael izvršil štiri od petih genocidnih dejanj po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 – ubijanje, povzročanje hudih telesnih in duševnih poškodb, namerno ustvarjanje življenjskih razmer, katerih namen je deloma ali v celoti uničiti palestinsko ljudstvo, ter izvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev. Pillay navaja, da je komisija prišla do ugotovitev na podlagi popolnega obleganja Gaze, vključno s preprečevanjem dostopa do humanitarne pomoči, ki vodi do stradanja, ter sistematičnim uničenjem zdravstvenega sistema in sistematičnim spolnim nasiljem zoper Palenstice. Prav tako se je komisija oprla na izjave izraelskih okupatorskih oblasti, predvsem premierja Benjamina Netanjahuja, predsednika Jicaka Herzoga ter zunanjega ministra Joava Galanta. Izrael očitke, seveda, zavrača, hkrati pa je okupatorska vojska začela glavno ofenzivo na mesto Gaza, ob čemer je izraelski obrambni minister Izrael Kac zapisal, da Gaza gori. Od jutra je sionistična vojska v mestu Gaza ubila vsaj 52 ljudi.
Španska vlada preklicala skoraj 700 milijonov evrov vredno pogodbo za nakup raketometov izraelskega podjetja Elbit Systems ter potrdila odpoved pogodbe, vredne 168 milijonov evrov, za protitankovske rakete. Preklic pogodb sledi napovedi devetih ukrepov, ki jih je španski premier Pedro Sanchez najavil pretekli teden, z njimi pa želi Španija prispevati h končanju genocida. Te med drugim vključujejo uzakonitev prepovedi prodaje ali nakupa vojaške opreme z Izraelom, prepoved uporabe španskih pristanišč za ladje z gorivom za Izraelske ofenzivne sile ter prepoved vstopa v državo za vojne zločince. Na podlagi zadnjega ukrepa je vlada isti dan prepovedala vstop v državo izraelskemu ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben Gviru in finančnemu ministru Bezalelu Smotriču.
Višje državno tožilstvo v Novem Sadu je ponovno vložilo obtožnico zoper 13 oseb zaradi zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu novembra lani, zaradi katere je umrlo 16 ljudi. Med obtoženimi sta najbolj izpostavljena bivši minister za gradbeništvo Goran Vesić ter nekdanja direktorica podjetja Infrastruktura železnice Srbije Jelena Tanasković. Tožilstvo zoper vpletene navaja kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti, huda kazniva dejanja zoper javno varnost ter kazniva dejanja nepravilne izvedbe gradbenih del. Kot podlago za obtožnico tožilstvo navaja uporabo železniške postaje, čeprav so hkrati potekala gradbena dela in za nadaljnje delovanje postaje ni bilo izdano uporabno dovoljenje ter neustrezno vzdrževanje izgradnje postaje. Državno tožilstvo je sicer obtožnico vložilo že lani, vendar jo je Višje sodišče v Novem Sadu decembra zavrglo in od tožilstva zahtevalo dodatna pojasnila ter dokaze, kar je tožilstvo tudi storilo. Tožilstvo je ob vložitvi nove obtožnice za obtožence predlagalo odreditev pripora.
Poljska državna varnostna služba je onesposobila brezpilotni letalnik, ki je letel nad vladnimi stavbami v Varšavi, med drugim tudi nad predsedniško palačo. Dron naj bi nadzorovala dva državljana Belorusije, incident pa se je zgodil slab teden po tem, ko je 19 ruskih dronov vstopilo v poljski zračni prostor. Varnostne službe so sestrelile štiri drone, poljska vlada z Donaldom Tuskom na čelu pa je zaprosila za aktivacijo 4. člena Severnoatlantske pogodbe, ki predvideva nujno posvetovanje v primeru, da je ogrožena teritorialna integriteta države članice NATA. Posledično bodo zaradi dogodka v Natovi operaciji na Poljskem sodelovala tudi britanska lovska letala.
Sindikat delavcev migrantov Slovenije je prenehal z zbiranjem podpisov za zakonodajni referendum o novem Zakonu o urejanju trga dela. Sindikat je namreč dosegel dogovor z vladajočo koalicijo, ki predvideva začasen umik določbe, na podlagi katere bi se čezmejnim delavcem znižala nadomestila za brezposelnost. Pred novelo zakona so bili namreč čezmejni delavci upravičeni do višjega nadomestila, ki ga je novela zakona ukinila. Najvišji znesek nadomestila za čezmejne delavce bi tako ob sprejetju zakona padel s 1785 na 1660 evrov bruto, vendar bi slednji znesek, ki je po novem zakonu vezan na rast minimalne plače, v prihodnosti narasel nad znesek 1785 evrov. Po novih pogajanjih bo zato koalicija v novelo zakona dodala prehodno določbo, na podlagi katere bi se višje denarno nadomestilo črtalo šele, ko bi nadomestilo na podlagi nove formule doseglo prejšnji najvišji znesek 1785 evrov bruto.
Najprej odhajamo k našim južnim sosedom, natančneje v Genovo. Tam so študentke kolektiva Cambiare Rotta prejšnjo sredo po drugem napadu na ladjo Globalna flotilja Sumud zasedle rekorat univerze. Od univerze zahtevajo, da izrazi podporo flotili, saj je po njihovih besedah to edina univerza v Italiji, ki ji ni izrazila podpore. Z akcijami v podporo flotili so se odzvale tudi druge frakcije organizacije Cambiare Rotta in organizacije Opposizione Studentesca d’Alternativa. Obe organizaciji sta se tudi pridružili pozivu sindikata L'Unione Sindacale di Base k splošni stavki v ponedeljek, 22. septembra. V okviru stavke na ta dan načrtujejo blokado italijanskih univerz. Ob tem od vlade in ministrstva za univerzo zahtevajo obsodbo Izraela in prekinitev dogovorov z sionizmom v podporo flotili in palestinskemu ljudstvu ter prekinitev pogodb univerz z obrambno industrijo. Zahtevajo tudi opustitev cenzure podpornikov Palestine na univerzah in prekinitev sionistične propagande ter preusmeritev sredstev, namenjenih Izraelu za odpravo predvidenih rezov v visokem šolstvu.
Obrambno ministrstvo Združenega kraljestva je v ponedeljek sporočilo, da bodo Izraelcem prepovedali vpis na londonski Kraljevi kolidž za obrambne študije zaradi eskalacije izraelskih operacij v Gazi. Po poročanju izralskega portala Haaretz je izraelsko obrambno ministrstvo potezo označilo za sramotno dejanje nelojalnosti do zaveznika v vojni in Anglijo obtožilo, da jim je zaradi političnega pritiska obrnila hrbet.
V nadaljevanju odhajamo v Kalifornijo. Prejšnji petek je tamkajšnja univerza Berkeley zvezni vladi posredovala imena 160 študentk in zaposlenih za namen preiskave domnevnih antisemitskih incidentov. Univerza je o posredovanju informacij obvestila vpletene, a z njimi ni želela deliti vsebine posredovanih dokumentov. Ena izmed oškodovanih profesoric Judith Butler je za San Francisco Chronicle potezo primerjala z makartizmom oziroma preganjanjem ameriške levice v 50-ih letih prejšnjega stoletja.
Ostajamo v Združenih državah, kjer je ministrstvo za izobraževanje odvzelo financiranje programom osmih zveznih držav, namenjenim podpori izobraževanja gluhoslepih oseb. Po poročanju ProPublice je celotna vrednost financiranja programov znašala okoli milijon evrov letno in bi se morala nadaljevati do septembra 2028. Na določitev se je odzvala tudi Državna nadzornica javnega izobraževanja zvezne države Wisconsin Jill Underly, ki je obsodila odvzem sredstev in povedala, da odločitev šole postavlja v težek položaj, saj se te že sedaj soočajo s težavami pri zaposlovanju specialnih pedagogov.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je sporočil, da je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije z zahtevo po dokazovanju slovenskega etničnega porekla neupravičeno izključil študentki, ki sta bili priznani kot članici slovenske narodne skupnosti v Italiji. Odločitev se nanaša na razpis za študijsko leto 2022/23, ko je sklad v razpisne pogoje vključil tudi zahtevo po dokazovanju slovenskega porekla »do drugega kolena v ravni vrsti«, zaradi česar so morale kandidatke priložiti tudi rojstne liste svojih prednikov. Pomanjkljivost je sklad v razpisu za študijsko leto 2023/24 že odpravil. Zagovornik je v objavi dodal še, citiramo: »Pripadnost slovenski narodni skupnosti ni nekaj, kar se dokazuje z rodovniki, ampak nekaj, kar človek živi in kar mu skupnost priznava.« Konec citata.
Prav tako včeraj je Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino opravil drugo obravnavo predloga novele zakona v vrtcih. Kot pri preteklih obravnavah novele je tudi tokrat največ besed teklo okoli ohranjanja fleksibilnega normativa in postopne ukinitve sofinanciranja zasebnih vrtcev. Prvemu je nasprotoval državni svetnik Branimir Štrukelj, sicer tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, po mnenju katerega ohranitev »začasno zvišanega« normativa slabo vpliva na kakovost javnih vrtcev. Predstavniki zasebnih vrtcev so medtem novelo označili za diskriminatorno in krivično, saj staršem namerava odvzeti pravico do svobodne izbire. Po večurni razpravi je koalicija predlog podprla, zato bo o noveli v četrtek odločal še Državni zbor.
Ljubljanska študentska organizacija je v soboto pozvala Mestno občino Ljubljana k ponovni uvedbi nočnih avtobusnih linij. Po njihovih besedah bi to prispevalo k varnosti, dostopnosti in trajnostni mobilnosti mladih in širše javnosti. Zaradi neobstoja nočnih linij javnega prometa naj bi se vsi, ki se v Ljubljani želijo vračati domov ponoči, soočali z izbiro med tvegano hojo domov, vožnjo s kolesom ali osebnim avtomobilom ali pa z visokimi cenami taksi prevozov. Sploh s slednjim ima študentska organizacija veliko izkušenj, saj so si v preteklosti njeni funkcionarji v sredstvih predsedstva že namenili več tisoč evrov za kritje stroškov taksijev.
Dodaj komentar
Komentiraj