Nemško notranje ministrstvo je prepovedalo delovanje Islamskega centra Hamburg zaradi obtožb o spodbujanju islamskega ekstremizma. Na ministrstvu center obtožujejo podpiranja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah in Irana ter širjenja nasilne islamistične ideologije v Nemčiji. Poleg tega trdijo, da organizacija širi idejo antisemitizma in da služi kot neposredni predstavnik iranskega »velikega vodje«. Na osnovi obtožb naj bi po navedbah ministrstva v Nemčiji načrtovali islamistično revolucijo. Lani je nemška policija na posestih v lasti Islamskega centra izvedla več racij, kjer so, kot trdijo, našli trdne dokaze za svoje obtožbe, a teh niso predložili. Islamski center Hamburg vodi tako imenovano Modro mošejo, eno najstarejših mošej v Nemčiji, ki so jo v petdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovili tamkaj živeči Iranci. V zadnjih letih zavzemajo strogo antisionistično pozicijo in aktivno sodelujejo v protestih proti izraelski okupaciji Palestine.

Poljski premier Donald Tusk je razrešil namestnika ministra za razvoj in tehnologijo, Waldemarja Sługockega, ker se ta ni udeležil glasovanja o dekriminalizaciji splava v poljskem sejmu. Predlog je na seji padel z 218 glasovi proti in 215 za, zato se je Tusk odločil ukrepati proti trem poslancem iz njegove Državljanske koalicije, ki se glasovanja niso udeležili. Eden od njih je bil zaradi zdravstvenih težav upravičeno odsoten, druga dva pa je premier suspendiral kot poslanca in odstavil z drugih položajev v vladi, ker kot je navedel, »to ni bilo kar eno glasovanje«. Sługocki meni, da se bo predlog še vrnil v sejm in bo takrat prejel dovolj podpore. Splav je na Poljskem trenutno dovoljen le v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje nosečnice. V drugih primerih je za umetno prekinitev nosečnosti zagrožena zaporna kazen do treh let. Tuskova vlada želi splav v vseh primerih dekriminalizirati do dvanajstega tedna nosečnosti, a so na glasovanju v sejmu predlogu nasprotovali tudi nekateri koalicijski poslanci iz vrst Poljske ljudske stranke. Tusk je na volitvah oktobra lani zmagal tudi z obljubo o legalizaciji splava.

Črnogorski parlament je na seji podprl rekonstrukcijo vlade, ki je bila načrtovana že ob nastopu mandata oktobra lani. Vladi se zdaj pridružujejo predstavniki desničarske koalicije Za prihodnost Črne gore in manjšinske Bošnjaške stranke. V rekonstruirani vladi Za prihodnost Črne gore prevzema tri ministrstva in dve podpredsedstvi vlade, Bošnjaška stranka pa pet ministrstev in eno podpredsedstvo. Nova vlada ima z vsemi ministri in podpredsedniki skupno 32 članov in je tako največja vlada v zgodovini samostojne Črne gore. Koalicija Za prihodnost Črne gore je naslednica Demokratske fronte, ki je bila velika podpornica Rusije, Srbije in Republike Srpske ter njihovih nacionalističnih vodij. Te poglede ohranja tudi nova koalicija, ki denimo nasprotuje evropskim sankcijam proti Rusiji, zanika genocid v Srebrenici in zagovarja izstop Črne gore iz Nata.

Kenijski predsednik William Ruto je v odziv na protivladne proteste opozicijskega poslanca Johna Mbadija imenoval za ministra za finance. Protivladni protesti, na katerih protestniki zahtevajo Rutov odstop zaradi davčne reforme, medtem potekajo šesti teden. Ruto je zakon, ki predvideva zlasti obdavčitev osnovnih življenjskih potrebščin, po začetku protestov prejšnji mesec vrnil v parlamentarno obravnavo s pozivom, naj ga poslanci zavrnejo. Kasneje je razrešil večino članov svojega kabineta, a je mnoge nato ponovno imenoval. Protestniki vir korupcije vidijo v Rutu samem, zato s protesti kljub umiku davčne reforme nadaljujejo. Na ulicah se zbirajo tudi podporniki Rutove administracije, ki hočejo, da se prestolnica Nairobi vrne v normalno stanje. Policija, ki je proti množicam večkrat uporabila represivna sredstva, trdi, da so se protivladnim protestom priključile zločinske tolpe, ki podžigajo nasilje, kar pa protestniki zanikajo. Opozarjajo, da se policija spravlja le na mirne protivladne protestnike, medtem ko Rutovi podporniki, za katere trdijo, da so najeti nasilneži, brez posledic harajo po mestu.

Protivladni protesti potekajo tudi v Ugandi. Na njih je policija do zdaj pridržala vsaj 45 protestnikov, saj kot trdijo represivni organi, s protesti ogrožajo varnost države. Vlada je protestne shode tudi uradno prepovedala in na ulice poslala vojsko, ki blokira dostop do parlamenta v Kampali, ugandski prestolnici. Protestniki zahtevajo odstop več članov vlade in predsednice parlamenta Anite Among, ki je zaradi svoje vpletenosti v korupcijske škandale pod sankcijami Združenega kraljestva. Predsednika Yowerija Musevenija obtožujejo, da podpira korupcijo med svojimi bližnjimi sodelavci, kar ta seveda zanika. Pridržani protestniki lahko v priporu ostanejo do konca meseca, na uradnih obtožnicah pa so obtoženi, da so »nadležni« in »leni«. Kljub ostrim ukrepom vlade protestniki vztrajajo, da bodo protestirali, dokler niso izpolnjene vse njihove zahteve.

V Nigeriji so medtem stavkajoči sindikati dosegli dogovor z vlado, po katerem se bo minimalna plača več kot podvojila. Trenutna minimalna mesečna plača, izpogajana leta 2019, znaša slabih 17 evrov in pol, po novem zakonu pa bo znašala nekaj več kot 40 evrov in pol. Na začetku pogajanj so sindikati kot minimalno mesečno plačo zahtevali skoraj 300 evrov, kasneje so zahtevo spustili za polovico, zato so, tako sindikati, končni dogovor o plači, ki je znatno nižja od pričakovanega, sprejeli z mešanimi občutki. Poleg tega so sindikati dosegli skrajšanje obdobja, za katerega se določa minimalna plača, s petih let na tri leta. Nigerijski senat je zakon sprejel brez nasprotovanja, da stopi v veljavo, pa ga mora potrditi še predsednik Bola Tinubu. Zaradi šibke valute in rastočih cen se nigerijski delavci spopadajo s krizo življenjskih stroškov, za kar je zaradi ukinitve subvencij na gorivo poskrbel tudi predsednik sam. Čeprav je Nigerija velika izvoznica nafte, je ena najrevnejših držav na svetu.

Tožilstvo je šest članov italijanske obalne straže in finančne policije v italijanskem mestu Crotone obtožilo uboja, ker med potopom ladje z begunci februarja lani niso pomagali preživelim. V potopu je umrlo 94 ljudi, med njimi vsaj 12 otrok. Glavno krivdo tožilstvo pripisuje štirim obtoženim policistom, ki so obalno stražo med reševanjem zavajali glede slabih plovbnih pogojev. Dva pripadnika obalne straže sta obtožena, da se pri finančni policiji nista pozanimala glede ključnih informacij, zaradi česar se njihove ladje, ki so primerne za slabo vreme, v kakršnem se je zgodil potop, niso odzvale. Italijanski gospodarski minister Giancarlo Giorgetti, ki nadzira delo finančne policije, obtožbe zanika in trdi, da je policija vedno delovala v javnem interesu.

Po poročanju našega postojnskega dopisnika in suspenzorskega kolega Žana Premrova je na vlaku Slovenskih železnic na postaji Rakek včeraj prišlo do dogodka, ko sta kontrolorka vstopnic in strojevodja z vlaka vrgla tujega državljana. Pri uporabi sile je zaposlenima velikodušno pomagal tudi eden od potnikov. Pred tem se je tuji državljan neuspešno poskušal sporazumevati s kontrolorko kart, kontrolorka pa je trdila, da nima vstopnice, s čimer je tudi upravičevala svoje dejanje. Dogodek podrobneje opiše Premrov.

Izjava

O podobnih primerih nasilja nad tujci pri uporabi javnega prevoza smo sicer v okviru prevozniškega BritOFFa poročali že konec leta 2022. Na Slovenske železnice smo naslovili novinarska vprašanja o pooblastilih kontrolorjev in kontrolork vozovnic in o prekoračitvi teh pooblastil med opisanim dogodkom. Odgovore na naša vprašanja nam bodo, kot so zatrdili v elektronskem odgovoru, posredovali jutri in bodo objavljeni na spletni strani pod prispevkom. 
 

Obrazložitev in odgovori na novinarska vprašanja, ki so nam jih po zaključku redakcije poslali s Slovenskih železnic:

Primer, ki ga opisujete smo urgentno preverili. Na vlaku 2615 je prišlo do primera, ko potnik ni imel veljavne vozovnice in se je izogibal plačilu vozovnice. Skladno s Prevoznimi pogoji in s strani pristojnega ministrstva potrjeno Potniško tarifo mora vsak potnik brez vozovnice ali brez veljavne vozovnice plačati za prepotovano razdaljo. Na podlagi 92. in 94. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) oz. Pravilnika o notranjem redu na železnici, ki ga izdaja pristojno ministrstvo je izogibanje plačilu ali kontroli vozovnice prepovedano. Potniki, ki ne želijo plačati za koriščeno storitev, kršijo notranji red in predpise ter so na zahtevo pooblaščenega železniškega delavca (sprevodnika ali kontrolorja) dolžni izstopiti iz vlaka na prvi postaji, kjer ima vlak postanek. Kot je pokazala raziskava omenjenega primera je potnika brez veljavne vozovnice, ki se je izogibal plačilu vozovnice, z vlaka pospremil sopotnik. Fizičnega stika s potnikom s strani osebja na vlaku ni bilo. V primeru, da potnik, ki je kršil zakonske predpise ne bi izstopil z vlaka, bi bilo skladno z navodili treba poklicati policijo.

Podajamo še odgovore na vprašanja:

1. Ali ima kontrolor_ka  pooblastila, da v takih primerih potnika brez vstopnice pospremi z vlaka? Kontrolorka ima pooblastilo in dolžnost, da potnika, ki nima veljavne vozovnice in se izogiba plačilu vozovnice ter s tem krši zakonske predpise, opozori in usmeri, da izstopi iz vlaka na prvi postaji, kjer ima vlak postanek.
2. Ali ima kontrolor_ka v takih primerih pooblastila za uporabo fizične sile? Pooblastila za uporabo fizične sile kontrolorka nima.
3. Ali je gre pri zgoraj opisanem dogodku za prekoračitev pooblastil kontrolorke in/ali voznika vlaka? V preiskavi dotičnega primera nismo ugotovili nepravilnosti ali nasilja. Kontrolorka in strojevodja nista uporabila fizične sile in nista prekoračila pooblastil.

Zagotavljanje notranjega reda in varnosti za vse potnike je za nas zelo pomembno in strogo obsojamo vsakršno nasilje.