Drage poslušalke in poslušalci, dobro jutro! Najlepše možno jutro želimo posebej tistim, ki ste danes že ali pa še boste morali trpeti režim Slovenskih železnic. Poslušate prevozniški BritOFF, v katerem se vračamo k razmeram na naših tirih. 

Upamo si trditi, da je večina tistih, ki po Sloveniji potujejo z vlakom, vsaj enkrat izkusila vznemirjenje nadomestnega prevoza. Za vse privilegirance, nadomestni avtobusni prevoz vskoči praviloma takrat, ko na tirnicah potekajo gradbena dela. Včasih imaš srečo in z enim avtobusom prepotuješ celotno pot, vendar se največkrat zgodi, da moraš presesti ali na drug avtobus ali pa na vlak. 

Tokrat nam je svojo zgodbo zaupal anonimen vozač, ki praviloma potuje na relaciji med Postojno in Ljubljano. Od sredine oktobra je na tej relaciji zaradi del na progi organiziran nadomestni avtobusni prevoz. Takšen režim naj bi glede na informacije na spletni strani Slovenskih železnic trajal do 10. decembra. Sogovornik pojasni, kako je Slovenskim železnicam uspelo približno eno uro dolgo potovanje spremeniti v dvoinpolurno. Sam meni, da je problem, da se ne loči potnikov, ki pridejo do Postojne z vlakom in so primorani vožnjo nadaljevati na avtobusu, in tistih, ki so svoje potovanje začeli v Postojni.

Izjava

Dobra stran vsesplošnega kaosa, ki vlada nad Slovenskimi železnicami, je, da se lahko izgubiš v množici nervoznih in neučakanih ljudi ter dobiš zastonj vožnjo. 

Izjava

Sogovornik pa nas poleg zamudnih nadomestnih prevozov opozori tudi na prakso policije, ki po njegovem pričevanju na manjših železniških postajah vstopi na vlak in pregleduje potnike z namenom, da identificira tuje državljane.

Izjava

Na policijo smo naslovili vprašanja, ali trditve držijo in kakšna sta razlog ter namen takšnega delovanja. Odgovorili so nam pisno, in sicer da na tak način identificirajo ljudi, ki so zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji, bili potem nameščeni v enega izmed azilnih domov, ki so ga kasneje zapustili, in se namenili v smeri proti Italiji. Citiramo: »Policija na podlagi prijav občanov, delavcev Slovenskih železnic ali tudi lastnih zaznav nadzira vlake, ki vozijo proti državni meji z Republiko Italijo. Policija lahko ugotavlja istovetnost oseb in pri tem zahteva predložitev osebnih dokumentov. Za vsako osebo, ki pri sebi nima dokumentov in je verjetno, da je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, lahko tudi ugotavlja, ali je vstopila v Republiko Slovenijo zakonito oziroma kakšen je njen status.«

Kako se še ena v vrsti nehumanih policijskih praks v resnici izvaja, opiše naša priča. 

Izjava

Vozači, bodite potrpežljivi in pozorni!

8.00

Ruska duma je sprejela zakon, ki razširja prepoved tako imenovane LGBT propagande in omejuje kakršnokoli prikazovanje homoseksualnih parov ter odnosov, ki so opisani kot netradicionalni. Po novem zakonu bosta lahko vsako dejanje ali informacija, ki naj bi »propagirala« oziroma »spodbujala« homoseksualnost, naj bo to na spletu, v filmih, knjigah ali oglaševanju, pomenila plačilo kazni od tri tisoč do 80 tisoč evrov. Višina kazni bo odvisna od tega, ali gre za fizično ali pravno osebo. V primeru, da bodo filmi po presoji odločevalcev spodbujali homoseksualne spolne odnose, jim bo zavrnjena distribucijska licenca. Novi zakon morata sprejeti še zgornji dom ruskega parlamenta in predsednik Vladimir Putin. 

 

Včeraj in dan pred tem so potekale volitve v državni svet, drugi dom slovenskega parlamenta. V volilnih zborih je bilo izvoljenih štirideset novih svetnikov, od tega jih je šestnajst takih, ki so sedeli v prejšnji sestavi državnega sveta. Dosedanji predsednik Alojz Kovšca ni bil ponovno izvoljen. V klopi državnega sveta se je želel vrniti tudi Franc Kangler, nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu, vendar je bil za elektorje bolj prepričljiv direktor Študentske organizacije Univerze v Mariboru Drago Žura. Več o volitvah v državni svet v zadnjem Odprtem terminu na radiostudent.si.

9.00

Energetski ministri članic Evropske unije so predlog komisije o uveljavitvi zgornje cenovne meje za zemeljski plin označili za šalo. Med državami, ki nasprotujejo predlogu komisije, so Španija, Francija, Poljska in Grčija. Nasprotniki predloga so mnenja, da je zgornja meja cene postavljena previsoko in da ne bi bila nikoli dosežena. Predlagani mehanizem bi bil namreč aktiviran, če bi se cene na nizozemski borzi dvignile nad 275 evrov za megavatno uro plina, in sicer za čas dveh tednov. Poleg tega bi morala cena na borzi za več kot 58 evrov presegati globalne cene utekočinjenega plina. Po trditvah kritikov predloga vsi pogoji, ki so zastavljeni v predlogu, niso bili doseženi niti avgusta, ko je Rusija prekinila dobavo plina in so cene dosegle rekordne višine. 

Državni zbor je z 48 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Spremembe, ki sledijo izhodiščem ustavnega sodišča, pri določanju delovnega časa uvajajo ločevanje med vozniki v mestnem prometu in vozniki v medkrajevnem prometu. Pred tem se je pri določitvi delovnega časa ločevalo na podlagi dolžine linije. Spremembam so nasprotovali v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije, v katerem trdijo, da je problematičen nepravilno plačan čas, ki ga vozniki avtobusov preživijo med čakanjem na naslednjo vožnjo. Po njihovem mnenju bi se moral ta čas čakanja enakovredno upoštevati v delovni čas in biti primerno plač

Vir fotografije: Osebni arhiv