OFF z vzhoda

Ruski predsednik Vladimir Putin je separatistični republiki Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni državi. Kmalu zatem je Rusija v obe entiteti, ki ju je do zdaj priznavala zgolj mednarodno nepriznana regija Južna Osetija, napotila vojaške enote za ohranjanje miru. Duma je ruskega predsednika k priznanju republik pozvala že prejšnji teden. Države Evropske unije in ZDA imajo rusko potezo za invazijo Ukrajine in napovedujejo obsežne gospodarske sankcije. Ameriški predsednik Joe Biden je uvedel ukrepe, ki Američanom in ameriškim podjetjem prepovedujejo trgovanje z obema separatističnima regijama in investiranje vanju, hkrati pa napovedal sankcije proti Rusiji. Iz Bele hiše so tudi sporočili, da se bodo odločno odzvali na nadaljnjo rusko agresijo proti Ukrajini.

Tudi v Kijevu so v odzivih relativno zadržani, saj trdijo, da to ni bistvena sprememba situacije, ker naj bi bili ruski vojaki – sicer neuradno – na območju republik Doneck in Lugansk prisotni že od leta 2014. Pomembna je podrobnost, da si obe republiki lastita oblast nad celotnima nekdanjima ukrajinskima regijama Doneck in Lugansk, ti pa sta bili veliko večji od ozemlja, ki ga nadzorujeta obe separatistični vladi. Rusko zunanje ministrstvo je danes pojasnilo, da obe republiki priznava v okviru meja, ki jih nadzorujeta separatistični regiji in ki so bile predmet sporazuma iz Minska. Ta je sedaj le še zgodovinski dokument, saj priznanje samostojnosti separatističnih regij pomeni njegovo negacijo. Rusija si je do prejšnjega tedna prizadevala za uveljavitev sporazuma, v Kijevu pa so temu nasprotovali, saj je predvideval notranjo avtonomnost Donecka in Lugaska.

Najpomembnejši odziv do zdaj je prišel iz Berlina. Nemški kancler Olaf Scholz je napovedal, da bo nemška vlada zaradi dogodkov spremenila politiko na več področjih, vključno s plinovodom Severni tok 2. Scholz je povedal, da je vlada že sprejela prve korake za prekinitev certifikacije plinovoda. Ta je bil končan konec lanskega leta, Nemčija pa je do zdaj podpirala njegovo gradnjo. Plinovod še ni v uporabi, saj nima potrebnih dovoljenj, in kaže, da bo tako tudi ostalo.

Z novih bojišč na stara. Talibska vlada je napovedala ustanovitev nove afganistanske vojske, v kateri bodo služili tudi vojaki in častniki prejšnje afganistanske vojske. Ta je razpadla po umiku Združenih držav Amerike, ki so jo sponzorirale. V Kabulu so tudi povedali, da jim je uspelo popraviti polovico od 81 helikopterjev, ki naj bi jih ameriška in afganistanska vojska onesposobili ob svojem umiku. Poleg tega bo nova afganistanska vojska podedovala 300 tisoč pušk in več kot 60 tisoč vojaških vozil. Pripadniki prejšnjega sistema, ki bodo mesto našli tudi v novi vojski, bodo v prvi vrsti piloti, inženirji in pripadniki podpornih služb, ki so bili izurjeni za uporabo ameriške opreme.  

Dominikanska republika je začela postavljati zid na meji s Haitijem. Dominikanski predsednik Luis Abinader je po pritisku na gumb, ob katerem se je začel ulivati beton, povedal, da bo zid preprečil migracije in kontrabánt iz zahodne sosede. Gospodarsko najmočnejša država v Karibih si otok Hispaniola deli z najrevnešo državo na zahodni polobli, ki jo od hudega potresa pred dvanajstimi leti tare tudi politična nestabilnost. Abinader je povedal, da bo zid, ki bo predvidoma potekal po polovici meje, koristil obema državama, s tem pa se na Haitiju seveda ne strinjajo.

Kolumbijsko ustavno sodišče je dekriminaliziralo splav v prvih 24 mesecih nosečnosti. Do zdaj je bil splav dovoljen le, če je nosečnost predstavljala hudo zdravstveno tveganje za žensko ali če je ta zanosila ob posilstvu. Neustavnost kriminalizacije splava je pred ustavnim sodiščem izpodbijala skupina nevladnih organizacij, združenih v zavezništvo Zeleni val. V Kolumbiji je zaradi dozdajšnje zakonodaje kar 90 odstotkov splavov opravljenih nezakonito in zunaj uradnih klinik, v zadnjem desetletju pa je bilo zaradi nezakonite prekinitve nosečnosti obsojenih okoli 300 žensk. 

Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da se bo v petek v svojem imenu in v imenu države 25.671 izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V soboto bo minilo 30 let od te najhujše kršitve človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, Irfan Beširović, Pahorjevo odločitev pozdravlja.

Izjava

Ob tridesetletnici izbrisa ta teden poteka tudi teden izbrisanih. Največ prireditev bo potekalo v petek.
Izjava

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo poslanca Ferenca Horvatha zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije zaradi nezdružljivosti funkcij. Horvath je poslanec v državnem zboru, v katerem predstavlja madžarsko manjšino, in istočasno zakoniti zastopnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ker je ta oseba javnega prava, in ne posebna oblika politične stranke, kot je pred sodiščem neuspešno trdil Horvath, zanj velja zakon o integriteti, ki prepoveduje hkratno opravljanje obeh funkcij. Poslanec mora tako plačati globo v višini tisoč evrov, komisija pa je s sodbo danes seznanila tudi državni zbor. Horvath je še vedno prepričan o svojem prav, zato bo, kot nam je povedal, izkoristil vse pravne možnosti, da bi sklep komisije izpodbil. Napovedal je tudi pritožbo na višje sodne instance, tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, če bo treba.

Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o notariatu, s katero želi urediti celovito digitalizacijo notarskih storitev. Vlada želi omogočiti opravljanje čim večjega dela teh storitev na daljavo. Veljavna zakonodaja že omogoča sestavo notarskih listin v elektronski obliki. Največje novosti so tako v izvajanju notarskih storitev na daljavo, po videopovezavi z notarjem, tako pa naj bi potekala tudi identifikacija strank in drugih udeležencev civilnopravnega razmerja. Notarjem novela obljublja tudi elektronski dostop do podatkov v uradnih evidencah. Kdor koli bi rad sodeloval v javni razpravi in podal predloge, pa bo moral precej pohiteti. Javna razprava namreč traja samo do petka.