OFF za konec 2025
Romunija in Hrvaška sta se pridružili državam Zahoda, ki bodo v okviru ameriškega mehanizma Seznam prednostnih nakupov za obrambo Ukrajine skupaj kupile ameriško orožje, to pa kasneje poslale na ukrajinsko fronto. Romunija bo za nakup prispevala 50 milijonov, Hrvaška pa skoraj 14 milijonov evrov. Skupna vrednost sklada v okviru mehanizma znaša 4 milijarde evrov, ki so jih prispevale pretežno evropske države, Avstralija in Nova Zelandija. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si v novem letu od zahodnih zaveznic želi pošiljke orožja v vrednosti ene milijarde evrov mesečno, generalni sekretar severnoatlantske imperialistične zveze Nato Mark Rutte pa želi ta znesek povečati za še tri milijarde.
Mali in Burkina Faso sta državljanom Združenih držav Amerike prepovedali vstop v državo. Obe državi sta ukrep sprejeli dva tedna po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump prepovedal vstop v ZDA državljanom dodatnih sedmih afriških in arabskih držav, med njimi tudi Malija in Burkine Faso. Vladi obeh držav sta se zato pri razglasitvi ukrepa sklicevali na recipročnost. Trump se je ob uvedbi prepovedi skliceval na ameriške zunanjepolitične, varnostne in protiteroristične cilje. Skupno je Trump vstop v Združene države prepovedal državljanom devetnajstih držav, od katerih se 12 držav nahaja v Afriki.
Na gvinejskih predsedniških volitvah je s skoraj 87 odstotki glasov zmagal nekdanji poveljnik posebnih sil in vodja vojaške hunte Mamady Doumbouya. Rezultate volitev, prvih po vojaškem puču leta 2021, mora sedaj v osmih dneh potrditi še vrhovno sodišče. Doumbouya je kot vodja hunte od prevzema oblasti začel s projektom rudnika v Simandouju, kjer se nahaja največje še neizkoriščeno nahajališče železove rude na svetu. Avgusta letos je vlada tudi odvzela dovoljenje za rudarjenje boksita podjetju Guinea Alumina Corporation, ki je v državni lasti Združenih arabskih emiratov.
Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je sporočilo, da se je po celoviti oceni svoje vloge v Jemnu odločilo, da iz države umakne vse vojaške sile. Odločitev za umik sledi včerajšnjemu bombardiranju mesta Mukala, kjer je bila tarča emiratska pošiljka orožja. Bombardiranje je s podporo jemenskega predsedniškega sveta izvedla Saudova Arabija. Po trditvah Saudove Arabije je bila pošiljka orožja namenjena jemenski separatistični skupini Južni prehodni svet. Južni prehodni svet, ki je v preteklosti zahodno priznani vladi pomagal pri boju proti šiitskemu gibanju Ansar Alah na zahodu države, je v preteklem mesecu s podporo Združenih arabskih emiratov začel z ofenzivo proti vladnim silam, ki jih podpira Saudova Arabija.
Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo z novim letom preklicalo dovoljenja 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo v Gazi in na Zahodnem bregu. Organizacije namreč ne želijo izpolniti novih zahtev sionistov, ki od njih zahtevajo, da predložijo podatke zaposlenih palestincev za tako imenovane varnostne preglede. Med organizacijami sta tudi Zdravniki brez meja in ActionAid. Organizacije bodo imele po preklicu dovoljenj dva meseca časa, da zapustijo palestinska območja pod izraelsko okupacijo.
Sirska vlada je včeraj za mesto Latakija razglasila policijsko uro, ki je trajala zgolj eno noč in se je končala ob šesti uri zjutraj po lokalnem času. Policijska ura sledi ponedeljkovim protestom Alavitov, v katerih je sirska policija poskušala protestnike razpustiti, pri čemer so umrle tri osebe. Po protestih je sirska policija aretirala 21 oseb, ki jih obtožuje sodelovanja z nekdanjim predsednikom Bašarjem Al Asadom.
Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govedine iz ključnih držav dobaviteljic, če bo uvoz iz teh držav presegel kvote. S tem želi kitajska zaščititi domačo proizvodnjo govedine, ki ni konkurenčna proizvodnji glavnih držav izvoznic, na primer Brazilije ali Argentine. Kvote za uvoz so določili na podlagi količine letošnjega uvoza in bodo znašale 2,7 milijona ton.
Republika Srbska je sklenila več pogodb s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering za gradnjo cest na ozemlju entitete v vrednosti 500 milijonov evrov. Med projekti so tudi gradnje avtocest, med drugim med Banjaluko in Beogradom ter med Brčkim in Bijeljino. Za gradnjo cest se bo Republika Srbska zadolžila pri kitajskih bankah. Po podatkih Agencije za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini je Kitajska v državo vložila že več kot tri milijarde evrov.
Skupina zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je na vrhovno sodišče naslovila tožbo, s katero zahteva razveljavitev referenduma, na katerem so volivci zakon zavrnili. Tožniki trdijo, da sta Zdravniška zbornica in slovenska Katoliška cerkev zlorabili svoj strokovni in moralni vpliv na volivce, pri čemer se nista prijavili v volilno kampanijo. Začetek meseca so podoben ugovor poslali že na Državno volilno komisijo, ki pa ga je zavrgla, saj da ni pristojna za odločanje o nepravilnostih v kampanji.
Komunala Trbovlje bo z novim letom znižala ceno variabilnega dela daljinskega ogrevanja. Znižanje cen po njihovih besedah omogočajo ugodnejše razmere na energetskih trgih in nižje cene zemeljskega plina. V Komunali Trbovlje ocenjujejo, da je tveganje za ponovno višanje cen v naslednjih dveh letih nizko, saj da imajo za to obdobje že zakupljen zemeljski plin.
Dodaj komentar
Komentiraj