Današnji informativni program začenjamo na drugi strani strani Atlantika. Administracija predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je javnosti sporočila, da bodo po novem na meji z Mehiko delovali tudi pripadniki nacionalne garde. V memorandumu je Trump obrambnega ministra Jamesa Mattisa pooblastil, da upravo nacionalne garde pozove k sodelovanju z Ministrstvom za domovinsko varnost, v naslednjih 30-ih dneh pa naj bi bil pripravljen načrt za napotitev vojakov. Ameriško nacionalno gardo sicer sestavljajo predvsem rezervisti, ki sami niso zaposleni v vojaških službah, po besedah administracije pa naj ne bi imeli pooblastil organov kazenskega pregona, ampak bi delovali kot pomoč carinski in obmejni policiji ter opravljali naloge zračnega nadzora meje.

Predsednikova odločitev za napotitev rezervistov na mejo sledi odločitvi kongresa, da ne podpre financiranja gradnje zidu na meji z Mehiko. Trump je prejšnji mesec podpisal zvezni proračunski zakon, ki za gadnjo zidu v naslednjih šestih mesecih namenja 1,3 milijarde evrov, vendar pa je predsednik pred tem za gradnjo celotnega zidu zaprosil za sredstva v višini več kot 21 milijard evrov. Leta 2010 je z namenom omejevanja migracij rezerviste nacionalne garde na južno mejo poslal tudi nekdanji demokratski predsednik Barack Obama. V fiskalnem letu, ki se je končalo 30. septembra 2017, so ameriški obmejni policisti sicer opravili nekaj več kot 300.000 aretacij zaradi nelegalnega prehodna meje, kar je najmanj od leta 1971. Razlog je verjetno tudi povečana represija v Mehiki. Trenutno poteka organizirana karavana več kot tisoč beguncev, ki so pobegnili pred revščino in povolilnim nasiljem, večinoma iz Houndurasa, vendar pa naj bi se glede na aktualno delovanje oblasti ustavila v Ciudadu de Mexico. Na eni strani namreč policija razbija večje skupine beguncev, na drugi strani pa mehiška birokracija podeljuje dovoljenja za zadrževanje, ki trajajo od 20 dni do enega meseca, po preteku dovoljenja pa je oseba ilegalizirana in soočena z grožnjo zapora in deportacije.

Brazilsko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo nekdanjega brazilskega predsednika in člana Delavske stranka Luiza Inácia Lule da Silve, da bi bil v času trajanja postopka pritožbe na obsodbo prejema podkupnine zunaj zapora. Lula, ki je predsedniški mandat služil med letoma 2003 in 2011, je bil na sodišču obsojen na 9 let zaporne kazni, po vložitvi pritožbe pa je pritožbeno sodišče podprlo sodbo in zaporno kazen zvišalo na 12 let. Proti nekdanjemu predsedniku je bilo v preiskavi Avtopralnica dokazano, da je prejel podkupnino v obliki vile na morski obali, katere vrednost je ocenjena na približno milijon evrov.

Luksuzno bivališče mu je zagotovilo inženirsko podjetje OAS, ki je sodelovalo z državnim naftnim gigantom Petrobras. Luiz Lula se sicer lahko pritoži še na višje in vrhovno sodišče, vendar pa zaradi pravnomočne obsodbe po vsej verjetnosti ne bo imel pravice sodelovati na splošnih volitvah oktobra letos. Zaradi rezultatov preiskave večmilijardne sheme podkupnin podjetja Petrobras je tekom mandata sedanje desne vlade Michela Temerja že odstopilo več ministrov. Med dokaznim gradivom so tudi prisluhi telefonskih posnetkov, da je bil napad na odstavljeno predsednico Dilmo Rousseff sprožen, ker ni želela predčasno zaključiti omenjene preiskave. Čeprav sam Temer naj ne bi bil vpleten v podkupnine Petrobrasa, pa je proti njemu odprta obtožnica, ki ga bremeni prejema večmilijonskih podkupnin mesnopredelovalnega podjetja JBS.

Francosko notranje ministrstvo je javnosti sporočilo, da se nadzor na mejah države nadaljuje. Prost pretok evropskih državljanov in blaga ostaja oviran na francoskih mejah vse od napadu Islamske države v Parizu novembra 2015. Ministrstvo kot razlog za podaljšanje prisotnosti policije na meji navaja varnostno ogroženost, podaljšanje pa bo morala odobriti še Evropska komisija, kar pa vsaj do sedaj ni predstavljalo ovir.  Poleg Francije trenutno nadzor meje znotraj schengenskega območja izvajajo še Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška. Za slednje države se dovoljenje Evropske komisije o mejnem nadzoru izteče 12. maja, večina naj bi z nadzorom nadaljevala, avstrijski minister Herbert Kickl pa je komisiji že poslal prošnjo za nadaljevanje nadzora na mejah s Slovenijo in Madžarsko.

Mednarodni pregled zaključujemo z orožarskimi novicami. Kuvajt in ameriška korporacija Boeing sta zaključila nakup 28 lovskih letal Super Hornet, vrednost celotnega posla pa znaša skoraj milijardo evrov. Dodatnih 110 letal iste linije pa naj bi naročili tudi v ameriški vojni mornarici. Ob takšnem povpraševanju iz Boeinga sporočajo, da bo proizvodnja teh vojaških letal neovirana vse do leta 2025. Aktivni pri orožarski trgovini pa so tudi v ruskem imperiju, četudi v manjši meri. Rusija in Srbija sta naznanila, da se bo srbska vojaška letalska flota okrepila za 4 transportne helikopterje Mi-17 in 4 jurišne helikopterje Mi-35, dogovorjali pa naj bi se tudi o nakupu tankov T-72 ter drugih vojaških vozil in opreme. Vojaško-poslovni dogovori med državama sicer potekajo že dalj časa, lani je tako Srbija iz Rusije prejela 6 lovskih letal MiG-29. Celotna prenova letalske flote bo Srbijo stala 185 milijonov evrov.

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je zavrnil poziv predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, da naj ponovno skliče sejo odbora, na kateri bi se vsebinsko opredelili do predloga Levice za priznanje neodvisnosti Palestine. Včerajšnja razprava glede predloga se je namreč zaključila z postopkovnim sklepom, da odbor ne sprejema odločitev, dokler se do predloga ne bo opredelila vlada. Po mnenju Brgleza naj bi tako Horvat kršil pravilnik, saj je prekinil razpravo poslancev in onemogočil morebitno odločanje o vsebini predloga. Horvat takšni interpretaciji nasprotuje in zato ni sklical seje, zato pa je to storil Brglez sam. Nova seja je bila tako sklicana za danes ob 16-ih, jutri pa bo potekala izredna seja vlade.