Po poročanju izraelske nevladne organizacije Peace Now, ki spremlja širitev nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, so izraelske oblasti odobrile zaseg skoraj 13 kvadratnih kilometrov ozemlja. Gre za največji enkratni zaseg ozemlja Izraela na območju Zahodnega brega. Izrael si je sicer od začetka letošnjega leta prilastil že več kot 23 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki pripada palestinskemu ljudstvu. Spletni portal Calcalist je pridobil kopijo dokumenta, ki ga je pripravilo izraelsko obveščevalno ministrstvo in v katerem to načrtuje tristopenjsko razselitev, torej dejansko izgon Palestincev z območja Gaze v Egipt. Načrt predvideva vzpostavitev šotorskih naselij na območju Sinaja, odprtje humanitarnega koridorja, gradnjo mest na severu Sinaja in kakopak preprečevanje vrnitve razseljenih oseb v bližino izraelske meje. 

Libanonski Hezbolah je proti ozemlju izraelske okupatorske tvorbe izstrelil 200 raket. Napadli so zasedeno območje na Golanski planoti in oporišče na severu Izraela. Gre za povračilni ukrep za napad izraelske vojske, ki je v libanonskem mestu Tir ubila enega od vojaških poveljnikov gibanja, Mohameda Nameha Naserja. Naser, znan tudi kot Hadž Abu Nameh, je že tretji visoki uradnik Hezbolaha, ki so ga izraelske sile ubile od začetka spopadov s palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra. 

Avstralska policija je aretirala štiri propalestinske protestnike, ki so splezali na streho parlamenta in z nje razvili transparente z izrazi podpore Palestincem in Palestinkam. Protest je sprožila odločitev vladajoče laburistične stranke premierja Anthonyja Albaneseja, da za nedoločen čas iz stranke izključijo senatorko Fatimo Payman, ki je v nasprotju s svojimi kolegi podprla predlog Zelene stranke o priznanju Palestine. 

Iz Palestine pa se selimo na območje njene nekdanje kolonizatorke Velike Britanije, kjer na volitvah volivci izbirajo 650 članov parlamenta. Glede na predvolilne napovedi se zmaga obeta laburistični stranki pod vodstvom Keira Starmerja. S tem bi se končala 14-letna vladavina torijske stranke. Po nekaterih anketah bi laburisti lahko dobili tudi do 400 stolčkov, torijci pod vodstvom dosedanjega premierja Rishija Sunaka pa le pičlih 100. 

Evropska komisija je sprejela uvedbo začasne dodatne carine na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske, ki bo začela veljati z jutrišnjim dnem. Odločitev je komisija sprejela po tem, ko je v okviru preiskave, ki jo je začela oktobra lani, ugotovila, da kitajski proizvajalci uživajo koristi nepoštenih subvencij. Po mnenju komisije s tem ogrožajo interese podjetij, ki izdelujejo električne avtomobile v Evropski uniji. Komisija carine uvaja tako za kitajska podjetja kot za globalne multinacionalke, ki električne avtomobile izdelujejo v največjem azijskem gospodarstvu. Višina carin se giblje med 17 in 37 odstotki, doslejšnja carina na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v Unijo pa je znašala 10 odstotkov.

Vlada je potrdila predlog interventnega zakona o upravnih enotah, ki začasno ukinja krajevno pristojnost za izdajo bivalnih in delovnih dovoljenj za tujce. S tem želi vlada razbremeniti zlasti ljubljanske in mariborske upravne enote, saj bi tujci, ki imajo prijavljeno bivališče ali so zaposleni v podjetjih v Ljubljani ali Mariboru, vloge začasno lahko vložili na drugih, manjših upravnih enotah. Poleg tega jim bodo omenjena dovoljenja lahko izdali tudi zaposleni na zavodu za zaposlovanje. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je bil do napovedi interventnega zakona kritičen, češ da vlada z njim skuša omejiti stavko na upravnih enotah. Na očitke sindikata se je na konferenci po današnji seji vlade odzval minister za zamejce in Slovence po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon. 

Izjava

Po poročanju časnika Delo je višje delovno in socialno sodišče razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da je Svet Radiotelevizije Slovenija nezakonito razrešil nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha. Prvostopenjsko delovno sodišče je aprila razsodilo, da je detektivka Whatmoughu na napačen način vročila razloge za razrešitev, zato je bila ta nezakonita. Sodišče je obrazložilo, da bi morala detektivka, ker naslovnik ni imel poštnega nabiralnika, obvestilo o pošiljki pustiti na vratih ali drugem vidnem mestu. Zaključilo je, da mu listina ni bila vročena, ker je za dokumente, ki imajo resne posledice, zahtevana osebna vročitev. Višje sodišče je zavrnilo očitke o nepravilni vročitvi in zaznalo kršitve pri razsodbi, saj prvostopenjsko sodišče ni zaslišalo detektivke, ki je Whatmoughu dokumente skušala vročiti. Višje sodišče je zato prvostopenjskemu sodišču zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Po poročanju Dnevnika je vrhovno sodišče razveljavilo odločitev trboveljskega okrajnega sodišča, ki je ministru za delo Luki Mescu izdalo opomin zaradi domnevne razžalitve predsednika stranke Domovinska liga Bernarda Brščiča. Brščič je kazensko tožbo zoper Mesca vložil, potem ko ga je ta leta 2018 v državnem zboru in v televizijski oddaji označil za fašista. Trboveljsko okrajno sodišče je novembra Mescu izdalo opomin, saj naj bi nekdanji koordinator Levice besede prepozno argumentiral. Hujše kazni mu ni naložilo, saj Mesec v preteklosti ni bil kaznovan, poleg tega je od izreka besed minilo že pet let. 

Nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je izstopila iz največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda. Ajanović Hovnik, ki je bila članica stranke od njene ustanovitve, je z ministrske funkcije odstopila zaradi spornega razpisa za krepitev državljanskih pravic in za opolnomočenje nevladnih organizacij. Zaradi spremembe razpisa je Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor dobil sredstva v višini 300 tisoč evrov in s tem postal eden največjih prejemnikov. Direktorica in solastnica inštituta je Kaja Primorac, sicer poslovna partnerka ministrice v podjetju Smart Center. Po odstopni izjavi, ki jo je nekdanja ministrica podala oktobra, je v začetku leta postala vodja sektorja za pravne zadeve in kadre pri Slovenskih železnicah.